VSL sklep Cst 22/2011

Jedro

Pravila revidiranja za opravo posameznih opravil revidiranja računovodskih izkazov in opravil pregleda seznamov določajo različen postopek in različna poročila oziroma mnenja revizorja. Poročilo in v njem podano mnenje, kot ga za pregled drugih zadev, kamor spadajo tudi posli dajanja zagotovil, predvideva standard 2400, pomeni le, da je revizorjevo mnenje podano.

Izrek

Pritožbi se zavrneta in se izpodbijani sklep potrdi.

Upnika sama nosita svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom začelo postopek prisilne poravnave nad dolžnikom S. d.d. dolžniku naložilo, naj v 15 dneh založi predujem za stroške postopka prisilne poravnave, imenovalo upniški odbor in upraviteljico prisilne poravnave.

V pritožbenem roku sta pritožbi zoper navedeni sklep vložila upnika M. d.o.o. in I. p.o., ki uveljavljata pritožbene razloge zmotne uporabe materialnega prava in bistvene kršitve določb pravdnega postopka (pritožbeni razlogi po 1. odstavku 338. člena ZPP v zvezi z121. členom ZFPPIPP). Pritožbenemu sodišču predlagata, naj izpodbijani sklep spremeni, tako da predlog dolžnika za začetek postopka prisilne poravnave zavrže, nad insolventnim dolžnikom pa začne stečajni postopek, podrejeno pa naj izpodbijani sklep razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje, upniku pa v obeh primerih povrne stroške pritožbenega postopka v 15 dneh, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi.

Ker se pritožba upnika I. p.o. od pritožbe upnika M. d.o.o. razlikuje le v tem, da ima pritožba drugega upnika dodatno točko III., je pritožbeno sodišče pritožbi obravnavalo skupaj in glede obeh pritožb podalo enotno obrazložitev, kar zadeva točki I. In II. pritožbe.

Pritožbi nista utemeljeni.

Dolžnik je predlog za prisilno poravnavo vložil 30. 12. 2010, dne 17. 01. 2011 pa je po pozivu sodišča prve stopnje, znotraj petnajstdnevenega roka za popravo, predlog dopolnil, tako, da je predlogu priložil listine, določene v 2. odstavku 141. člena ZFPPIPP.

Stališče pritožnikov, da je procesno dejanje vložitve predloga za začetek stečajnega postopka opravljeno šele z dopolnitvijo predloga oziroma takrat, ko je predlog postal popoln in ne z vložitvijo predloga za začetek prisilne poravnave, je napačno.

Začetek postopka prisilne poravnave je v dispoziciji dolžnika. Dolžnik je tisti, ki s podajo predloga za prisilno poravnavo začne postopek. Določilo 4. odstavka 108. člena ZPP je specialno določilo, ki velja za vloge, ki so vezane na rok in celo v tem primeru se šteje dopolnitev vloge po preteku roka, na katerega je vloga vezana, za pravočasno, če je bila nepopolna vloga izročena sodišču v roku, ki je določen za vložitev te vloge. Slednje v nobenem primeru ne pomeni, da se v primeru vloge, ki ni vezana na rok šteje, da je vloga izročena sodišču šele na dan, ko je na zahtevo sodišča nepopolna vloga popravljena oziroma dopolnjena. Takšna razlaga postopkovnih pravil je povsem nelogična, saj bi v tem primeru za vloge, ki niso vezane na rok veljali strožji pogoji, kot za vloge, ki so vezane na rok.

Prav tako pa je takšna razlaga tudi povsem neskladna z določili 150. člena ZFPPIPP, ki pravne posledice uvedbe postopka prisilne poravnave veže na začetek naslednjega dne po vložitvi predloga za prisilno poravnavo in določili 147. člena ZFPPIPP o dopolnitvi nepopolnega predloga za prisilno poravnavo. Predlog za prisilno poravnavo je treba zavreči le v primeru, če ga predlagatelj v določenem roku 15 dni ne bi dopolnil, kot mu je naloženo s sklepom sodišča (1., 3. in 4. odstavek 147. člena ZFPPIPP).

Ugotovitev sodišča prve stopnje, da je dolžnik s tem, ko je predlogu za začetek postopka prisilne poravnave priložil poročilo o finančnem poslovanju z dne 30. 09. 2010, zadostil zakonskim zahtevam iz 141. in 142. člena ZFPPIPP, glede vložitve formalno popolnega predloga za začetek postopka prisilne poravnave, je glede na povedano, pravilna.

Tudi pritožbene navedbe o zlorabi procesnih pravic, ki naj bi jo dolžnik storil s tem, da je predlog za začetek postopka prisilne poravnave vložil 30. 12. 2010, prav iz razloga, da je kot datum za pripravo obveznih prilog lahko upošteval 30. 09. 2010, kar mu je omogočilo predložitev 3 mesece in 17 dni starih finančnih podatkov, s ciljem upnikom prikriti daljše časovno obdobje svojega poslovanja, so neutemeljene.

Po oceni pritožbenega sodišča je opisano ravnanje dolžnika še v okviru dopustne procesne taktike, predvidene z zakonsko določenimi procesnimi pravili. Zloraba procesnih pravic predstavlja uveljavljanje protipravnega zahtevka. V obravnavanem primeru pa ni mogoče trditi, da je bil namen dolžnika zloraba procesnega sredstva z namenom doseči cilj, za katerega to sredstvo ni bilo zasnovano. Vložitev nepopolnega predloga in dopolnitev predloga v razumnem roku, v tem primeru v sodno določenem prekluzivnem roku, ne pomeni zlorabe procesne pravice. Ravnanje dolžnika po oceni pritožbenega sodišča ni v nasprotju z dobrimi poslovnimi običaji ter načelom vestnosti in poštenja. Možnost dopolnitve nepopolnega predloga je izrecno predvidel že zakonodajalec (147. člena ZFPPIPP), uporaba te možnosti zato sama po sebi ne pomeni zlorabe procesne pravice. Razkritje finančnega položaja in poslovanja družbe pa je v postopku prisilne poravnave zagotovljeno v okviru rednega poročanja (168.-171. člen ZFPPIPP). Insolventni dolžnik mora prvo poročilo sestaviti za obdobje od bilančnega presečnega dne bilance stanja iz 1. alineje 1. točke 1. odstavka 142. člena ZFPPIPP do zadnjega dne meseca, v katerem je bil začet postopek (3. odstavek 168. člena ZFPPIPP). Upniki se imajo torej takoj po začetku postopka možnost seznaniti z vsemi podatki o poslovanju družbe in lahko kadarkoli po začetku postopka podajo ugovor proti vodenju postopka prisilne poravnave (172.člen ZFPPIPP). Dolžniku zato ni mogoče očitati, da je zlorabil pravico do vložitve predloga, prav tako pa tudi ne, da je izkoristil procesne pravice za dopolnitev predloga z namenom škodovati upnikom.

Upnik M. d.o.o. sodišču prve stopnje v točki III. pritožbe očita zmotno uporabo določb 141. in 142. člena ZFPPIPP, ker je svojo odločitev oprlo na določila Stališča 9 Slovenskega inštituta za revizijo, ki je po njegovem mnenju v delu, kjer za pregledovanje spremljajočih seznamov k računovodskim izkazom določa standard MSP 2400, v nasprotju z določbami ZFPPIPP, saj ne zagotavlja kakovosti, kot jo zahteva ZFPPIPP.

ZFPPIPP v 2. odstavku 141. členu določa, da mora dolžnik predlogu za začetek postopka prisilne poravnave priložiti:

poročilo o finančnem položaju in poslovanju dolžnika in revizorjevo poročilo, v katerem je revizor dal revizijsko mnenje brez pridržkov. V 142. členu, ki natančneje določa vsebino navedenega poročila pa določa, da mora poročilo revidirati revizor in se za revidiranje poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika smiselno uporabljajo mednarodni standardi revidiranja in stališče o revidiranju, ki ga za namen revidiranja tega poročila sprejme Slovenski inštitut za revizijo (3. in 4. odstavek citiranega člena).

Pri opredelitvi in razlagi pojma revidiranja je treba upoštevati določbe Zakona o revidiranju (Ur.l. RS št. 65/2008, v nadaljevanju ZRev-2). Po prvi točki 3. člena ZRev-2 med posle revidiranja spadajo revidiranje računovodskih izkazov, drugi posli dajanja zagotovil in posli opravljanja dogovorjenih postopkov, ki se izvajajo na podlagi pravil Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov s področij revidiranja, dajanja zagotovil in etike. Po drugi točki 3. člena ZRev-2 revidiranje računovodskih izkazov pomeni preizkušanje in ocenjevanje računovodskih izkazov ter podatkov in metod, uporabljenih pri njihovem sestavljanju, in na podlagi tega dajanje neodvisnega strokovnega mnenja o tem, ali računovodski izkazi v vseh pomembnih pogledih podajajo resničen in pošten prikaz finančnega stanja in poslovni izid pravne osebe v skladu s primernim okvirom računovodskega poročanja. Po tretji točki 3. člena ZRev-2 se za druge posle dajanja zagotovil štejejo revidiranje razen revidiranja računovodskih izkazov, posli preiskovanja in drugi posli dajanja zagotovil, kot so opredeljeni v pravilih Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov. Vsi navedeni posli se opravljajo na podlagi standardov, ki jih sprejema Mednarodna zveza računovodskih strokovnjakov.

ZRev-2 v 41. členu samo v zvezi z revidiranjem računovodskih izkazov govori o vrstah mnenja, ker gre tu za »klasično revidiranje«, za ostale vrste poslov, ki spadajo pod posle revidiranja (med njimi tudi posli dajanja zagotovil) pa ZRev-2 v 42. členu določa, da o njih pooblaščeni revizor poroča v skladu s pravili revidiranja (opredeljena so v 4. členu ZRev-2), torej v skladu z mednarodnimi revizijskimi standardi in drugimi pravili Mednarodne zveze računovodskih strokovnjakov, slednja pa za revidiranje tovrstnih poslov ne določajo posebne opredelitve mnenj, kot je določena z ZRev-2 za revidiranje računovodskih izkazov. Pravila revidiranja se za posamezne vrste poslov uporabljajo kot sledi: za revidiranje računovodskih izkazov se uporabljajo standardi od 200 do 720, za posle dajanja zagotovil standardi od 800 do 2400, ter za posle opravljanja dogovorjenih postopkov standard 4400.

Na podlagi pooblastila iz 4. odstavka 142. člena ZFPPIPP je Slovenski inštitut za revizijo sprejel „Stališče 9 Revidiranje poročila o finančnem položaju in poslovanju dolžnika“ (Ur.l. RS št.80/2008, v nadaljevanju Stališče 9). Revidiranje poročila po 3. členu Stališča 9 zajema revidiranje računovodskih izkazov dolžnika, preiskovanje seznamov navadnih terjatev in podrejenih terjatev upnikov, seznama ločitvenih upnikov in preiskovanje zneska povprečnih mesečnih stroškov rednega poslovanja dolžnika (kot to določajo 3. - 6.točka 1. odstavka 142. člena ZFPPIPP). Stališče 9 nadalje določa, da o pregledu računovodskih izkazov revizor poroča v skladu s standardom MSR 700, o ostalih zadevah (seznamih) pa revizor poroča po standardu MSP 2400 in o njih izda jasno izraženo nikalno zagotovilo (10. in 11. člen Stališča 9).

Po mnenju pritožbenega sodišča ni mogoče slediti stališču pritožnika, da je ZFPPIPP v 2. točki 2. odstavka 141. člena za izdelavo revizijskega poročila predpisal drugačno (oziroma strožjo) obliko mnenja za del poročila, ki se nanaša na sezname terjatev in stroškov poslovanja družbe, kot je za opravo teh opravil določena po pravilih revidiranja. Takšna razlaga bi bila nelogična in v nasprotju z določili ZRev-2 in določili mednarodnih standardov revidiranja, katerih smiselna uporaba je predpisana v 4. odstavku 142. člena ZFPPIPP.

Pravila revidiranja za opravo posameznih opravil revidiranja računovodskih izkazov in opravil pregleda seznamov določajo različen postopek in različna poročila oziroma mnenja revizorja. Določbe Stališča 9, ki za pripravo poročila o pregledu seznamov določa uporabo standarda, ki se uporablja za druge posle dajanja zagotovil, kamor vsebinsko sodijo pregledi seznamov, so v skladu z določbami mednarodnih standardov in ZRev-2 (vsi ti postopki po ZRev-2 pomenijo revidiranje).

Mnenje revizorja je po standardu 2400 podano kot določeno zagotovilo, kar je v skladu z določili ZRev-2, ki določa, da se s posli preiskovanja daje določena zagotovila (in ne mnenja) in v skladu s pravili revidiranja, ki za vsako vrsto poslov, glede na karakteristiko postopkov, ki se izvajajo v njihovem okviru, s standardom, ki se uporablja za tak posel, predpisujejo tudi obliko poročila. V poročilu podanem na podlagi standarda 2400 se izrecno navaja, da revizor ne izdaja revizijskega mnenja, kar pomeni le, da se pri opravi posla revidiranja seznamov niso upoštevali standardi, ki veljajo za pregled računovodskih izkazov, ampak standardi, ki veljajo za pregled tovrstnih poslov. Povedano drugače, poročilo in v njem podano mnenje, kot ga za pregled drugih zadev, kamor spadajo tudi posli dajanja zagotovil, predvideva standard 2400, pomeni le, da je revizorjevo mnenje podano v drugačni obliki, ne pa da v tem primeru revizorjevo mnenje ni podano, kot to napačno razume pritožnik. Glede na povedano zatrjevano neskladje med določbami Stališča 9 in določbami 141. in 142. člena ZFPPIPP ni podano.

Iz poročila neodvisnega revizorja z dne 07. 01. 2011 izhaja, da je revizor o revidiranih računovodskih izkazih dolžnika podal mnenje brez pridržkov, iz poročila neodvisnega revizorja z dne 14. 01. 2011 pa izhaja, da je revizor podal zagotovilo, da so seznami terjatev in ločitvenih upnikov ter znesek povprečnih mesečnih stroškov rednega poslovanja dolžnika v skladu s slovenskimi računovodskimi standardi in ZFPPIPP, s čemer je dolžnik predložil zahtevana revizijska mnenja v skladu z določbami ZFPPIPP, zato je sodišče prve stopnje materialno pravo pravilno uporabilo in je odločitev sodišča prve stopnje tudi v tem delu pravilna.

Ker so pritožbene navedbe neutemeljene, pritožbeno sodišče pa tudi ni ugotovilo absolutnih bistvenih kršitev določb pravdnega postopka iz 2. odst. 350. čl. ZPP, je pritožbeno sodišče v skladu s 1. odst. 121. čl. ZFPPIPP v zvezi z 2. točko 365. čl. ZPP odločilo, kot je razvidno iz izreka tega sklepa.

V skladu z določbami 129. člena ZFPPIPP upnika sama pokrivata stroške udeležbe v postopku zaradi insolventnosti.

Datum zadnje spremembe:

19.07.2011

Podobni dokumenti:

• UPRS Sodba I U 484/2017-16
• VSK sklep I Cpg 270/2005
• VSL sklep III Cpg 19/05