<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep PRp 56/2011

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2011:PRP.56.2011
Evidenčna številka:VSL0066582
Datum odločbe:18.01.2011
Področje:PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO - PREKRŠKI
Institut:hitri postopek - rok za plačilo globe - možnost obročnega plačila globe - predlog za obročno plačilo globe - odločba - redna pravna sredstva - zahteva za sodno varstvo - upravičenec za vložitev zahteve za sodno varstvo - upravičenec za vložitev pritožbe - krvni sorodnik

Jedro

V predmetni zadevi je potrebno upoštevati 1. odstavek 46. člena ZP-1, ki določa, da o storitvi prekrška, sankcijah in drugih vprašanjih postopka o prekršku, prekrškovni organ oziroma sodišče odloči z odločbo, zoper katero so dopustna pravna sredstva, ki jih določa ta zakon. Glede na navedeno zakonsko določbo je zoper sklep o neugoditvi predloga storilca za obročno odplačilo globe, ko gre torej za odločitev prekrškovnega organa o drugih vprašanjih postopka, dovoljeno vložiti redno pravno sredstvo, to je zahtevo za sodno varstvo, kot to predpisuje ZP-1. Upravičenci do vložitve tega pravnega sredstva pa niso opredeljeni v 1. odstavku 59. člena ZP-1, saj ZP-1 v 1. odstavku 59. člena določa osebe, ki so upravičene do vložitve zahteve za sodno varstvo le zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku. Upoštevati je potrebno 2. odstavek 150. člena ZP-1, ki med drugim določa, da lahko pritožbo v korist obdolženca vloži tudi krvni sorodnik, kamor je šteti tudi očeta storilke.

V skladu z 2. odstavkom 18. člena ZP-1 je mogoče storilcu dovoliti obročno odplačilo globe le v primeru, če globa presega trikratni znesek najnižje globe iz 17. člena ZP-1. V 1. alineji 2. odstavka 17. člena ZP-1 je kot najnižja globa za fizično osebo predpisana globa v znesku 40,00 EUR.

Izrek

Pritožbi storilke se ugodi in se izpodbijani sklep sodišča prve stopnje spremeni tako, da se zahteva za sodno varstvo A. ne zavrže.

Zahteva za sodno varstvo A., vložena zoper sklep o neugoditvi predlogu storilke za obročno odplačilo globe, se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep prekrškovnega organa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zahtevo za sodno varstvo očeta storilke, vloženo zoper sklep prekrškovnega organa, s katerim ni bilo ugodeno predlogu očeta storilke za obročno odplačilo globe, zavrglo kot nedovoljeno.

Proti takšnemu sklepu se je pravočasno pritožila storilka. V pritožbi navaja, da je bila v času, ko je bilo potrebno vložiti zahtevo za sodno varstvo, v tujini, kar dokazuje s potrdilom upravne enote, zato se ji ne zdi logično in pošteno, da oče, ki je prevzel priporočeno pošiljko, naslovljeno nanjo, ni pristojen za vložitev zahteve za sodno varstvo. Kot je bilo v zahtevi že navedeno, je brez lastnih dohodkov, saj je študentka, in zato smatra, da je njena zahteva upravičena, zato predlaga, da višje sodišče upošteva njene navedbe ter odpravi izpodbijani sklep in samo odloči o zahtevi, ki jo je podal njen oče in se jo oprosti plačila stroškov postopka ter ji omogoči plačilo globe na obroke.

Po pregledu zadeve višje sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje zahtevo za sodno varstvo, ki jo je vložil oče storilke zoper sklep prekrškovnega organa, s katerim predlogu za obročno odplačilo globe storilke, ki jo je vložila po pooblaščencu očetu, ni bilo ugodeno, na podlagi 63. člena Zakona o prekrških (ZP-1), zavrglo kot nedovoljeno. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je pojasnilo, da oče storilke, glede na določbo prvega odstavka 59. člena ZP-1, ne sodi v krog oseb, ki bi lahko vložile zahtevo za sodno varstvo, zato je njegovo zahtevo za sodno varstvo zavrglo kot nedovoljeno. Višje sodišče ugotavlja, da takšna odločitev ni pravilna, kar uveljavlja tudi pritožnica. V predmetni zadevi je namreč potrebno upoštevati prvi odstavek 46. člena ZP-1, ki določa, da o storitvi prekrška, o sankcijah in o drugih vprašanjih postopka o prekršku, prekrškovni organ oziroma sodišče odloči z odločbo, zoper katero so dopustna pravna sredstva, ki jih določa ta zakon. Glede na navedeno zakonsko določbo je zoper sklep o neugoditvi predloga storilke za obročno odplačilo globe, ko gre torej za odločitev prekrškovnega organa o drugih vprašanjih postopka, dovoljeno vložiti redno pravno sredstvo, to je zahtevo za sodno varstvo, kot to predpisuje ZP-1. Upravičenci do vložitve tega pravnega sredstva pa niso opredeljeni v prvem odstavku 59. člena ZP-1, kot si to zmotno razlaga sodišče prve stopnje, saj ZP-1 v prvem odstavku 59. člena določa osebe, ki so upravičene do vložitve zahteve za sodno varstvo le zoper odločbo o prekršku, ki jo je na prvi stopnji izdal prekrškovni organ po hitrem postopku. Upoštevati je potrebno drugi odstavek 150. člena ZP-1, ki med drugim določa, da lahko pritožbo v korist obdolženca vloži tudi krvni sorodnik, kamor je šteti tudi očeta storilke. Ker je oče storilke vložil zahtevo za sodno varstvo v korist obdolžene, je višje sodišče pritožbi storilke ugodilo in odločilo, da se zahteva za sodno varstvo očeta storilke, ne zavrže.

Ob reševanju zahteve za sodno varstvo A., vložene zoper navedeni sklep prekrškovnega organa, pa višje sodišče ugotavlja, da prekrškovni organ utemeljeno ni ugodil predlogu očeta storilke za obročno odplačilo globe, saj je bila storilki s plačilnim nalogom, izdanem 16. 08. 2008, izrečena globa v znesku 120,00 EUR. V skladu z drugim odstavkom 18. člena ZP-1 pa je mogoče storilcu dovoliti obročno odplačilo globe le v primeru, če globa presega trikratni znesek najnižje globe iz 17. člena ZP-1. V prvi alineji drugega odstavka 17. člena ZP-1 pa je kot najnižja globa za fizično osebo predpisana globa v znesku 40,00 EUR. Ker globa, ki je bila storilki izrečena s plačilnim nalogom, ne presega trikratnega zneska najnižje globe iz 17. člena ZP-1, tudi višje sodišče ni moglo ugoditi navedbam očeta storilke v zahtevi za sodno varstvo, zato je odločilo kot izhaja iz 2. točke izreka tega sklepa.


Zveza:

ZP-1 člen 17, 17/2, 17/2-1, 18, 18/2, 46, 46/1, 59, 59/1, 63, 150, 150/2.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
16.05.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjU0MTI2