VSL sklep PRp 1641/2010

Jedro

Zgolj zaradi tega, ker zdravnik ni izdal zdravniškega potrdila na obrazcu, predpisanem v Pravilniku o obrazcu zdravniškega potrdila o opravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja, temveč na obrazcu, katerega uporaba je bila predpisana v Pravilniku o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah, ni mogoče zaključiti, da predloženo zdravniško potrdilo ni verodostojen dokaz o tem, da se stranka zaslišanja ni mogla udeležiti iz opravičenega razloga oziroma da utemeljeni zdravstveni razlogi pri obdolžencu niso bili prisotni in da zato njegov izostanek z zaslišanja ni opravičen. Sodišče prve stopnje bi moralo to zdravniško potrdilo oceniti po vsebini in šele nato bi lahko ugotovilo ali razlogi, navedeni v zdravniškem potrdilu, opravičujejo obdolženčevo odsotnost z zaslišanja ali ne.

Izrek

Pritožbi obdolženega se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje razveljavi ter se zadeva vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je bil obdolženi spoznan za odgovornega storitve zgoraj navedenega prekrška, za katerega sta mu bili izrečeni globa v znesku 970,00 eurov, v katero je sodišče na podlagi prvega odstavka 112. člena Zakona o prekrških (ZP-1) vštelo pridržanje v znesku 20,00 eurov, tako da mora plačati globo v znesku 950,00 eurov, in stranska sankcija osemnajst kazenskih točk, ki ima na podlagi tretjega odstavka 22. člena ZP-1 za posledico prenehanje veljavnosti vozniškega dovoljenja. Sodišče prve stopnje mu je naložilo tudi plačilo stroškov postopka – sodno takso.

Proti takšni sodbi se je pravočasno pritožil obdolženi. V pritožbi uveljavlja bistveni kršitvi določb postopka o prekršku iz 3. točke prvega odstavka 155. člena in iz drugega odstavka 155. člena ZP-1 in navaja, da je bil pred izdajo sodbe prikrajšan za zaslišanje in s tem do podaje svojega zagovora in do predlaganja dokazov v svojo obrambo. Ker zaradi nepravilne uporabe 69. člena ZVCP-1 (pravilno: ZP-1) ni imel možnosti podati svojega zagovora, je prišlo tudi do zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, saj niso bili izvedeni dokazi, ki jih je nameraval ob zaslišanju predlagati. Sodišče prve stopnje je sodbo izdalo kljub temu, da je prejelo njegovo opravičilo s priloženim zdravniškim potrdilom, vendar tega zdravniškega potrdila ni upoštevalo, ker ni bil izdan na predpisanem obrazcu, zato je štelo, da izostanka ni opravičil. Takšno stališče sodišča pa je nesprejemljivo, saj se zaslišanja ni udeležil zaradi bolezni, zato je, kot je navedeno v vabilu na zaslišanje, posredoval prošnjo za preložitev zaslišanja in priložil zdravniško potrdilo. Napačna uporaba obrazca prav gotovo ne izkazuje, da je bil njegov izostanek neopravičen. V nadaljevanju uveljavlja zmotno in nepopolno ugotovljeno dejansko stanje očitanega mu prekrška, za kar predlaga tudi zaslišanje prič, ki jih navaja v pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Po pregledu in proučitvi zadeve v okviru vložene pritožbe višje sodišče ugotavlja, da pritožnik utemeljeno uveljavlja absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 3. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1, s tem ko navaja, da je bil pred izdajo sodbe prikrajšan do podaje zagovora in predlaganja dokazov v svojo obrambo. Navedena absolutna bistvena kršitev določb postopka o prekršku je podana, če obdolženec v postopku o prekršku ni bil zaslišan pred izdajo sodbe, razen v primerih iz drugega odstavka 69. člena ter prvega odstavka 129a. člena ZP-1. Dolžnost sodišča je, da storilcu omogoči, da se seznani z obdolžilnim predlogom in z vsemi obremenilnimi dokazi, ter da mu omogoči, da se izjavi o vseh dejanskih in pravnih vidikih nanj naslovljenega očitka. Načelo zaslišanja obdolženega je procesna pravica, ki je lahko omejena samo z zakonom, takšno izjemo od načela zaslišanja pa predstavljata drugi odstavek 69. člena in 129a. člen ZP-1. Višje sodišče ugotavlja, da je bil v predmetni zadevi obdolženi sicer pravilno vabljen na zaslišanje razpisano za 15. 9. 2010, saj mu je bilo vabilo vročeno 18. 8. 2010, obdolženi pa je glede na pravni pouk v vabilu, da bo sodišče v primeru, če se na vabilo ne bo odzval in svojega izostanka ne bo opravičil, v skladu z drugim odstavkom 115. člena ZP-1 izdalo sodbo brez njegovega zaslišanja, ker za pravilno odločitev ni nujno, da bi bil zaslišan, sodišču poslal opravičilo in prošnjo za preložitev zaslišanja zaradi bolezni, in priložil zdravniško potrdilo, ki ga je dne 13. 9. 2010 izdal dr. med. spec. zdravnik iz Zdravstvenega doma Ljubljana in iz katerega izhaja, da je bil obdolženi obravnavan v njihovi ambulanti 7. 9. 2010, zaradi poslabšanja zdravstvenega stanja, ob povišani telesni temperaturi pa mora biti doma in počivati ter da bo zdravljenje trajalo predvidoma še 10 do 14 dni. Takšnega zdravniškega potrdila pa sodišče prve stopnje ni upoštevalo, ker ni bilo izdano na obrazcu, ki ga predpisuje Pravilnik o obrazcu zdravniškega potrdila o opravičeni odsotnosti z naroka glavne obravnave ali drugega procesnega dejanja, objavljen v Uradnem listu RS, št. 118/2008 dne 15. 12. 2008, saj je samo navedeni obrazec verodostojen dokaz o tem, da se stranka zaslišanja ne more udeležiti iz opravičenega razloga in ker takšen obrazec s strani obdolženčevega zdravnika ni bil izpolnjen, je sodišče zaključilo, da utemeljeni zdravstveni razlogi pri obdolžencu niso bili podani in njegov izostanek z zaslišanja ni opravičen. Po mnenju višjega sodišča je takšen zaključek sodišča prve stopnje napačen, saj zgolj zaradi tega, ker zdravnik ni izdal zdravniškega potrdila na obrazcu, predpisanem v navedenem pravilniku, temveč na obrazcu, katerega uporaba je bila predpisana v Pravilniku o izdajanju zdravniških spričeval in potrdil v zdravstvenih delovnih organizacijah (Uradni list SRS, št. 28-208/71), ni mogoče zaključiti, da predloženo zdravniško potrdilo ni verodostojen dokaz o tem, da se stranka zaslišanja ni mogla udeležiti iz opravičenega razloga oziroma da utemeljeni zdravstveni razlogi pri obdolžencu niso bili prisotni in da zato njegov izostanek z zaslišanja ni opravičen. Sodišče prve stopnje bi moralo to zdravniško potrdilo oceniti po vsebini in šele nato bi lahko ugotovilo ali razlogi, navedeni v zdravniškem potrdilu, opravičujejo obdolženčevo odsotnost z zaslišanja ali ne. S tem, ko je sodišče izdalo sodbo na podlagi drugega odstavka 69. člena ZP-1, ne da bi bili za to izpolnjeni pogoji, je obdolženemu kršilo pravico do obrambe oziroma pravico, da se izjavi o okoliščinah, ki ga obremenjujejo in da navede dejstva, ki so mu v korist in zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku iz 3. točke 155. člena ZP-1. Ker jo uveljavlja tudi pritožnik, je višje sodišče ugodilo njegovi pritožbi in na podlagi osmega odstavka 163. člena ZP-1 razveljavilo izpodbijano sodbo, saj je glede na naravo stvari in okoliščine primera ocenilo, da samo ne more izvesti dokaznega postopka in jo vrnilo v novo odločanje sodišču prve stopnje, ki bo navedeno absolutno bistveno kršitev določb postopka o prekršku odpravilo s tem, da bo obdolženega ponovno vabilo na zaslišanje.

Datum zadnje spremembe:

10.03.2011

Podobni dokumenti:

• VSL sklep PRp 501/2010
• VSL sklep PRp 553/2012
• VSL sodba PRp 550/2010