VSL sklep PRp 1439/2009

Jedro

Čeprav je sodišče prve stopnje po narokih za zaslišanje odgovorne osebe pravne osebe in zakonitega zastopnika pravne osebe, ko opravičila za odgovorno osebo pravne osebe ni sprejelo (pravna oseba izostanka svojega zakonitega zastopnika sploh ni opravičila), dopolnjevalo dokazni postopek z zaslišanjem priče, ni mogoče šteti, da je s tem konkludentno upoštevalo opravilo odgovorne osebe pravne osebe.

Izrek

Pritožba zagovornika storilcev pravne osebe A in odgovorne osebe pravne osebe B.D. se zavrne kot neutemeljena in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

Storilca morata plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka.

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se zahteva za sodno varstvo zagovornika storilcev pravne osebe in odgovorne osebe pravne osebe zavrže kot nedovoljena. V obrazložitvi izpodbijanega sklepa je sodišče prve stopnje navedlo, da je povabilo na zaslišanje odgovorno osebo B.D., zakonitega zastopnika pravne osebe in v zahtevi za sodno varstvo predlagane priče. Vabljena odgovorna oseba in zakoniti zastopnik pravne osebe (po navedbah zagovornika prav tako B.D.) ni prišel na narok za zaslišanje. Dan pred narokom za zaslišanje je zbornica posredovala sodišču po faksu obvestilo o izostanku z naroka za B.D., ki ga sodišče prve stopnje ni sprejelo in naroka ni preložilo, razpisanega naroka pa se je udeležil zagovornik storilcev. Sodišče prve stopnje je zahtevo za sodno varstvo zagovornika storilcev zavrglo kot nedovoljeno na podlagi 64. člena v zvezi s 1. odstavkom 61. člena Zakona o prekrških (ZP-1).

V pravočasno vloženi pritožbi je zagovornik storilcev med drugim navedel, da je v postopku o prekršku, ki je tekel pred prekrškovnim organom, kot zastopnik pravne osebe vseskozi nastopal B.D.. Preostale osebe, ki so sicer zakoniti zastopniki družbe, doslej niso sodelovale v predmetnem prekrškovnem postopku, v skladu z 2. odstavkom 91. člena ZP-1 pa ima lahko pravna oseba le enega zastopnika. V obravnavanem primeru je obdolžena odgovorna oseba obenem tudi predsednik upravnega odbora pravne osebe in s tem zakoniti zastopnik pravne osebe. Razpisanega naroka se je udeležil zagovornik storilcev, s strani B.D. je bilo sodišču posredovano opravičilo in dokazilo o razlogu za njegovo odsotnost, zato bi bilo »sankcioniranje« pritožnikov na način, da bi se štela njuna zahteva za sodno varstvo za umaknjeno v nasprotju z namenom zakonodajalca, predstavljalo bi tudi povsem nesorazmeren poseg v njuno ustavno zagotovljeno pravico do pravnega sredstva. Sodišče prve stopnje je po naroku za zaslišanje vlagateljev zahteve za sodno varstvo zaslišalo pričo, kar po prepričanju storilcev pomeni, da je sodišče nadaljevalo z obravnavo zahteve za sodno varstvo in je posledično s tem ni štelo za umaknjeno. Že zgolj zaradi dejstva, da je sodišče ob tem, da mu je bilo podano opravičilo odsotnosti storilcev z naroka, postopek po opravljenem naroku za zaslišanje storilcev nadaljevalo, je mogoče šteti, da je konkludentno upoštevalo predmetno opravičilo (v tem primeru predmetna domneva umika ne pride v poštev), pri čemer pa, po prepričanju storilcev, ne more naknadno posegati v postopek in korigirati lastnih procesnih ravnanj.

Pritožba zagovornika storilcev pravne osebe A in odgovorne osebe pravne osebe B.D. ni utemeljena.

Na podlagi 3. odstavka 61. člena ZP-1 se šteje, da je oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, zahtevo za sodno varstvo umaknila, če ni prišla na zaslišanje na sodišče, na katero je bila pravilno povabljena, izostanka pa ni opravičila. Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo, da sta bila storilca (pravna in odgovorna oseba pravne osebe) pravilno povabljena na narok za zaslišanje. V vabilu pa sta bila storilca opozorjena, da bo sodišče v skladu z navedeno določbo štelo, da sta umaknila zahtevo za sodno varstvo, če se na vabilo ne bosta odzvala in svojega izostanka ne bosta opravičila. V vabilih pa je sodišče navedlo še, da bo obravnavalo opravičilo, če mu bodo priložena ustrezna dokazila in bo poslano pravočasno, stranka pa mora pri sodišču dan pred narokom preveriti, ali je narok preklican. Storilca se zaslišanja nista udeležila, dan pred zaslišanjem pa je prišlo ob 13.21 uri na sodišče po faksu obvestilo direktorja zbornice o izostanku z naroka za odgovorno osebo pravne osebe B.D., medtem ko obdolžena pravna oseba izostanka svojega zakonitega zastopnika sploh ni opravičila. Tudi po oceni višjega sodišča pa odgovorna oseba pravne osebe zgolj na podlagi tega, da je direktor zbornice sodišču posredoval zanjo opravičilo o izostanku z naroka, še ni mogla utemeljeno pričakovati, da bo sodišče narok res preložilo. Ocena o tem, ali je razlog za izostanek utemeljen ali ne, torej ali gre za opravičljiv izostanek z naroka ali ne, je v domeni sodišča. Zato zgolj dejstvo, da je za odgovorno osebo pravne osebe direktor zbornice dan pred razpisanim narokom sodišču posredoval opravičilo, še ne pomeni, da je sodišče to opravičilo tudi sprejelo, storilca pa se pred razpisanim narokom glede na opravičilo tudi nista prepričala, ali je narok preložen ali ne, glede na to, da s strani sodišča nista prejela nobenega obvestila. Če sodišče naroka ne preloži oziroma stranke ne obvesti, da je prošnji za preložitev naroka ugodilo, velja domneva, da prošnji za preložitev naroka ni bilo ugodeno in je v takem primeru procesni položaj storilca, ki ni prišel na zaslišanje na sodišče na narok, na katerega je bil pravilno povabljen, enak, kot da izostanka ne opraviči. Iz zapisnika o zaslišanju vlagatelja zahteve za sodno varstvo odgovorne osebe pravne osebe (listovni številki 39 in 40) je razvidno, da sodišče opravičila direktorja zbornice za odgovorno osebo pravne osebe ni sprejelo. Kljub temu da je sodišče prve stopnje, kot navaja tudi zagovornik storilca v pritožbi, po narokih za zaslišanje storilcev in po, tudi po oceni višjega sodišča, utemeljeni in pravilni odločitvi, da opravičila o izostanku z naroka za odgovorno osebo pravne osebe ne sprejme, nadaljevalo z obravnavo zahteve za sodno varstvo, saj je dopolnjevalo dokazni postopek z zaslišanjem priče (list. številke 42 do 44), pa vendar ni mogoče šteti, da je sodišče prve stopnje s tem, ko je zaslišalo pričo, konkludentno upoštevalo opravičilo za odgovorno osebo pravne osebe, kot navajajo obdolženčevi zagovorniki v pritožbi. ZP-1 namreč ne določa, da sodišče prve stopnje s ponovitvijo ali dopolnjevanjem dokaznega postopka po pravilih rednega postopka (4. odstavek 65. člena ZP-1) po tem, ko je storilca pravilno povabilo na zaslišanje, le-ta pa na zaslišanje ni prišel in izostanka ni opravičil, ne more več ravnati po 3. odstavku 61. člena ZP-1 ter da s tem spremeni svojo prejšnjo odločitev o nesprejemu opravičila za izostanek z naroka. Sicer pa uveljavlja postopek z zahtevo za sodno varstvo načelo sodelovalne dolžnosti storilca in njegovo aktivno udeležbo kot vložnika zahteve za sodno varstvo, ki mora biti sam najbolj zainteresiran za izid postopka. Zakonodajalec je zato tudi predpisal domnevo o umiku zahteve za sodno varstvo, če oseba, ki ji je bila izrečena sankcija, ni prišla na zaslišanje (zakon torej možnosti podaje pismenega zagovora sploh ne predvideva in so navedbe sodišča prve stopnje v tem delu v nasprotju z zakonskimi določili), na katero je bila pravilno povabljena in svojega izostanka ni opravičila. Glede na navedeno je sodišče prve stopnje odločilo pravilno in zakonito, ko je zavrglo zahtevo za sodno varstvo zagovornika storilcev kot nedovoljeno. Višje sodišče je zato zavrnilo pritožbo zagovornikov pravne in odgovorne osebe kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

Ker zagovorniki pravne in odgovorne osebe s pritožbo niso uspeli, morata pravna in odgovorna oseba v skladu s 147. členom v zvezi z določbami 143. do 146. člena ZP-1 plačati sodno takso kot stroške pritožbenega postopka, ki jo bo odmerilo sodišče prve stopnje v skladu z določbami Zakona o sodnih taksah (ZST-1, Uradni list RS, št. 37/2008).

Datum zadnje spremembe:

10.03.2011

Podobni dokumenti:

• VSL sklep PRp 233/2015
• VSL sklep PRp 240/2016
• VSL sklep PRp 10/2017