<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep Cpg 1239/2010

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2010:CPG.1239.2010
Evidenčna številka:VSL0063510
Datum odločbe:04.11.2010
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - STEČAJNO PRAVO
Institut:stroški - uspeh v pravdi - uvedba stečajnega postopka nad tožencem tekom pravde - prijava terjatve, o kateri teče pravda

Jedro

S tem ko je tožeča stranka v stečajnem postopku pravočasno prijavila terjatev, ki ji je bila s strani stečajnega upravitelja tožene stranke tudi v celoti priznana, je tožeča stranka tekom pravdnega postopka izgubila pravni interes za vodenje pravde o tej terjatvi.

Izrek

Pritožba se zavrne in se izpodbijani sklep v II. in III. točki izreka potrdi.

Pritožnik sam nosi svoje pritožbene stroške.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s sklepom ugotovilo, da je bil postopek prekinjen od dne 23. 09. 2009 do 06. 08. 2010 (I. točka izreka), razveljavilo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 33286/2008 z dne 14. 07. 2008 tudi v 1. in 4. točki izreka in tožbo zavrglo (II. točka izreka). Tožeči stranki je naložilo plačilo stroškov postopka tožene stranke v višini 413,28 EUR, v primeru zamude z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od prvega dne po poteku roka za prostovoljno izpolnitev obveznosti dalje, do plačila (III. točka izreka).

Tožeča stranka vlaga pravočasno pritožbo zoper II. in III. točko sklepa iz vseh pritožbenih razlogov in pritožbenemu sodišču predlaga, da II. in III. točko izpodbijanega sklepa razveljavi ter vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje ali pa da ju ustrezno spremeni, toženi stranki pa naloži v plačilo tudi stroške tega pritožbenega postopka, skupaj z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od dneva izdaje sodne odločbe dalje do plačila.

Pritožba ni utemeljena.

Sodišče prve stopnje je pravilno uporabilo materialno pravo, ko je po ugotovitvi dejstev, da je bil nad toženo stranko dne 23. 09. 2009 začet stečajni postopek (sklep Okrožnega sodišča v Ljubljani, opr. št. St 402/2009, z dne 22. 09. 2009) ter, da je bila terjatev tožeče stranke v stečajnem postopku prijavljena in priznana, razveljavilo sklep Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 33286/2008 z dne 14. 07. 2008 še v preostalem delu in tožbo tožeče stranke zavrglo.

Pritožnik s pritožbo ne oporeka ugotovitvi sodišča prve stopnje, da je v stečajnem postopku tožeča stranka pravočasno prijavila terjatev, ki ji je bila s strani stečajnega upravitelja tožene stranke tudi v celoti priznana. S tem pa se izkaže za pravilno odločitev sodišča prve stopnje, ki je ob uporabi določil 1. in 2. odstavka 301. člena ZFPPIPP zavrglo tožbo tožeče stranke, saj je slednja tekom pravdnega postopka izgubila pravni interes za vodenje pravde o tej terjatvi (8. odstavek 301. člena ZFPPIPP).

Pravilno pa je tudi stališče sodišča prve stopnje, da je tožeča stranka v predmetni pravdi propadla in da je v skladu s prvim odstavkom 154. člena ZPP dolžna nasprotni stranki povrniti stroške pravdnega postopka. Brezpredmetne so pritožbene navedbe o krivdi strank za nastanek stroškov, saj je slednje načelo uporabljivo le za primere odločanja o separatnih stroških (156. člen ZPP) in ne za primere odločanja o povrnitvi stroškov po načelu uspeha v pravdi (1. odstavek 154. člena ZPP). Tožeča stranka, ki tožbe ni umaknila po tem, ko so ji bile terjatve v stečajnem postopku v celoti priznane, je zaradi okoliščin, ki so nastale tekom pravde izgubila pravni interes na vodenje te pravde po samem zakonu (8. odstavek 301. člena ZFPPIPP). Sodišče prve stopnje je pravilno zavrglo tožbo, slednje pa z vidika odločitve o pravdnih stroških pomeni neuspeh tožeče stranke (enako VSL sklep II Cp 800/2010, z dne 15. 04. 2010).

Sodišče prve stopnje je tudi pravilno odmerilo stroške tožene stranke, kot jih je slednja priglasila v ugovoru zoper sklep o izvršbi Okrajnega sodišča v Ljubljani, opr. št. VL 33286/2008 z dne 14. 07. 2008, ki se nahaja tudi v sodnem spisu (list. št. 14), priznane stroške pa je sodišče prve stopnje tudi zapisalo v obrazložitvi izpodbijanega sklepa (str. 2). S tem pa se izkaže pritožbeni očitek nepreizkusljivosti (14. točka 2. odstavka 339. člena ZPP) izpodbijanega sklepa za neutemeljenega.

Pritožbeno sodišče se je opredelilo le do pritožbenih navedb, ki so odločilnega pomena (1. odstavek 360. člena ZPP) in se zato ni opredeljevalo do pritožbenih navedb o povezanem postopku med pravdnima strankama v zadevi opr. št. II Pg 2834/2008, ki so za odločitev o stroških v predmetni zadevi brezpredmetne.

Po vsem navedenem pritožbeno sodišče ugotavlja, da uveljavljeni pritožbeni razlogi niso podani. Izpodbijani sklep ima dovolj razlogov o odločilnih dejstvih, da je sposoben preizkusa. Sklep sodišča prve stopnje je tudi materialnopravno pravilen, prav tako v postopku na prvi stopnji ni prišlo do bistvenih kršitev določb pravdnega postopka, na katere pritožbeno sodišče pazi po uradni dolžnosti (2. odstavek 350. člena ZPP). Zato je pritožbeno sodišče pritožbo tožeče stranke kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje v izpodbijanih II. in III. točki izreka (353. člen ZPP).

Izrek o stroških pritožbenega postopka temelji na določbi 1. odstavka 165. člena v povezavi s 1. odstavkom 154. člena ZPP. Ker pritožnik s pritožbo ni uspel, sam nosi pritožbene stroške.


Zveza:

ZFPPIPP člen 301, 301/1, 301/2, 301/8.
ZPP člen 154, 156.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUxNDQ4