<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL vmesna sodba II Cp 2722/2010

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2010:II.CP.2722.2010
Evidenčna številka:VSL0061423
Datum odločbe:10.11.2010
Področje:OBLIGACIJSKO PRAVO - ODŠKODNINSKO PRAVO
Institut:odgovornost države kot delodajalca za svojega delavca - škoda, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom - policist - nesporna dejstva - razpravno načelo

Jedro

Sodišče praviloma ne sme ugotavljati dejstev, ki jih stranki nista zatrjevali, kakor tudi ne dejstev, ki med njima niso sporna.

V zvezi z delom je storjeno tudi dejanje, ki ga delavec izvrši iz osebnih razlogov, a “pod plaščem avtoritete svoje službe“.

Izrek

Pritožbi se ugodi in se izpodbijana sodba spremeni tako, da se ugotovi, da je zahtevek po temelju utemeljen.

Odločitev o stroških postopka se razveljavi in vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek na plačilo odškodnine 13.289,55 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 6.11.2002 in tožniku naložilo, da mora toženki in drugemu stranskemu intervenientu povrniti njune pravdne stroške.

Zoper takšno sodbo se iz vseh zakonskih pritožbenih razlogov pritožuje tožnik, ki predlaga spremembo sodbe, podredno pa njeno razveljavitev in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje.

V pritožbi povzema potek postopka in opozarja, da je sodišče prve stopnje kljub temu, da med strankama ni bilo sporno, da je do škodnega dogodka prišlo, ugotovilo, da to ne drži in da se kritičnega dne tožnik in drugi stranski intervenient sploh nista srečala. S tem je sodišče kršilo 7. člen in 214. člen Zakona o pravdnem postopku(1)

(v nadaljevanju ZPP). Tožnik se ne strinja s stališčem sodišča, da ni podana pasivna legitimacija. Povzročitelj škode, ki je bil v času škodnega dogodka zaposlen kot policist pri toženki, je zlorabil svojo službeno uniformo in fizično obračunal s tožnikom v delovnem času, zato je po mnenju tožnika podana odškodninska odgovornost toženke po 147. členu Obligacijskega zakonika(2)

(v nadaljevanju OZ). Ostale pritožbene navedbe na odločitev nimajo vpliva, zato jih višje sodišče ne povzema in se v nadaljevanju obrazložitve do njih ne bo opredelilo.

Drugi stranski intervenient je na pritožbo odgovoril in predlagal njeno zavrnitev.

Pritožba je utemeljena.

V tej zadevi tožnik zahteva odškodnino za škodo, ki mu je nastala v škodnem dogodku dne 9.2.2002, ko ga je fizično napadel in poškodoval toženkin delavec, policist Policijske postaje Škofja Loka M. S. (v tem postopku drugi stranski intervenient). Sodišče prve stopnje je tožbeni zahtevek zavrnilo z utemeljitvijo, da ni podana pasivna legitimacija toženke. Pravno podlago za odločitev o zahtevku predstavlja 1. odstavek 147. člena OZ, ki ureja odškodninsko odgovornost za delavce. V skladu z navedeno zakonsko določbo odgovarja za škodo, ki jo povzroči delavec pri delu ali v zvezi z delom tretji osebi, pravna ali fizična oseba, pri kateri je delavec delal v času, ko je bila škoda povzročena, razen če dokaže, da je delavec v danih okoliščinah ravnal tako, kot je treba.

Med pravdnima strankama v postopku ni bilo sporno, da je drugi stranski intervenient v kritičnem času fizično napadel in poškodoval tožnika. Na naroku 26.10.2006 pa je bilo celo kot nesporno ugotovljeno, da je M. S. v obravnavanem dogodku pristopil k tožniku v službeni uniformi in pri tem uporabljal službeni avto s prižganimi modrimi lučmi. Prva stranska intervenientka je tožniku tudi že plačala takratnih 1.000.000,00 SIT odškodnine. To je v izpodbijani sodbi ugotovilo tudi sodišče prve stopnje, ki pa je v nadaljevanju kljub temu zaključilo, da tožniku ne verjame, da bi ga drugi stranki intervenient tega dne poškodoval, ker naj bi bila njegova izpoved na meji verjetnega. V skladu z razpravnim načelom je sodišče v pravdnem postopku vezano na trditve pravdnih strank in ne sme odločati mimo njih. To pomeni, da sodišče praviloma ne sme ugotavljati dejstev, ki jih stranki nista zatrjevali, kakor tudi ne dejstev, ki med njima niso sporna (7. člen in 1. odstavek 214. člena ZPP)(3). Sodišče mora nesporna pravno relevantna dejstva vključiti v dejansko podlago sodbe in o njih ne izvaja dokazov. Sodišče prve stopnje je glede obstoja škodnega dogodka odločilo v nasprotju z zakonom mimo trditev pravdnih strank, zaradi česar je izpodbijana sodba v tem delu nepravilna in nezakonita in je pritožbeni očitek o bistveni kršitvi postopka utemeljen (1. odstavek 339. člena ZPP).

Pritožbeno sodišče pa tudi ne sprejema “rezervnega“ razloga sodišča prve stopnje, da ni podana pasivna legitimacija toženke, ki jo je sodišče prve stopnje utemeljilo z zaključkom, da tožnik ni uspel dokazati, da bi drugi stranski intervenient povzročil škodo tožniku pri delu ali v zvezi z delom.

Po ustaljeni sodni praksi je v zvezi z delom storjeno tudi dejanje, ki ga delavec izvrši iz osebnih razlogov, a “pod plaščem avtoritete svoje službe“. V tem postopku je bilo nesporno, kot je to ugotovilo tudi sodišče prve stopnje:

da je policist storil škodno dejanje tako, da se je v času svoje službe skupaj z drugim policistom pripeljal v policijskem avtomobilu s prižganimi modrimi lučmi na avtobusno postajališče, kjer je v svojem osebnem vozilu čakal tožnik in

v službeni uniformi pristopil do tožnika ter ga fizično napadel.

Ni pomembno, kakšni so bili oškodovalčevi motivi za napad, pomembno je, da je nastopal v svojstvu policista, zaradi česar mu je bila izvršitev dejanja nedvomno olajšana. Pritožbeno sodišče je prepričano, da je tožnik, ko se mu je ob kritičnem dogodku približal drugi stranski intervenient, v njem videl policista, ki izvaja svoja pooblastila. Oseba, zoper katero policist izvaja naloge, pooblastila ali druga uradna dejanja, določena z zakonom, ali druga oseba, ki je navzoča na kraju, pa morata upoštevati odredbe, ukaze ali navodila policista, ki so potrebni za zagotovitev varnosti in nemoteno izvedbo naloge, pooblastila ali uradnega dejanja (32.a člen Zakona o policiji(4); v nadaljevanju ZPol). Človek od policistov, katerih naloga je tudi skrb za varnost ljudi(5), ne pričakuje napada, ampak v večini primerov, kot nalaga ZPol, upošteva odredbe policista in sodeluje. Tožnik bi nedvomno v danih okoliščinah, torej, ko je sam čakal na avtobusni postaji, odreagiral bolj pazljivo, če drugi stranski intevenient do njega ne bi pristopil v funkciji policista. Delavec toženke je torej zlorabil svojo službeno uniformo, kar mu je olajšalo povzročitev škode, zato je podana zveza z njegovim delom in s tem odgovornost toženke za povzročeno škodo.

Glede na zgornje ugotovitve, torej da je škodo, katere povrnitev tožnik zahteva, povzročil delavec toženke pri delu oziroma v zvezi z delom, so izpolnjene vse predpostavke odškodninske odgovornosti toženke po 147. členu OZ, zato je odločitev sodišča prve stopnje o zavrnitvi tožbenega zahtevka materialnopravno napačna. Ker ni razlogov za razveljavitev sodbe (sodišče druge stopnje je bistveno kršitev lahko odpravilo samo, tako da je upoštevalo med strankama nesporna dejstva), je pritožbeno sodišče v skladu s pooblastilom iz 358. člena ZPP z vmesno sodbo spremenilo izpodbijano sodbo tako, da se ugotovi, da je tožbeni zahtevek po temelju utemeljen.

V nadaljevanju postopka bo moralo sodišče prve stopnje odločiti o tožbenem zahtevku po višini.

Sodišče prve stopnje je tožniku naložilo, da mora toženki in stranskemu intervenientu povrniti pravdne stroške. Ker je višje sodišče sodbo glede temelja spremenilo, je takšno odločitev razveljavilo. O stroških postopka bo moralo sodišče prve stopnje odločiti s končno odločbo.

- - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - - -

(1) Ur. l. RS, št. 73/2007–ZPP-UPB3 in 45/2008.

(2) Ur. l. RS, št. 83/2001 s spremembami in dopolnitvami.

(3) Sodišče ugotavlja dejstva, ki jih stranke niso zatrjevale oziroma ne upošteva priznanja dejstev le, če ugotovi, da imajo stranke namen razpolagati z zahtevki, s katerimi ne morejo razpolagati. V tej zadevi ne gre za takšno situacijo.

(4)Ur. l. RS, št. 49/98.

(5)Prim. 3 člen ZPol.


Zveza:

ZPP člen 7.
OZ člen 147, 147/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
02.02.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUxMjgy