<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSL sklep PRp 962/2010

Sodišče:Višje sodišče v Ljubljani
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSLJ:2010:PRP.962.2010
Evidenčna številka:VSL0066565
Datum odločbe:20.07.2010
Področje:PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:nova dejstva in dokazi - bistvena kršitev določb postopka - splošna pravila za odmero sankcij - obrazložitev

Jedro

Ker je bil obdolženec v zahtevi skladno z določbo 4. odstavka 114. člena ZP-1 opozorjen, da mora do odločitve o prekršku navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih kasneje ne bo več mogel uveljavljati, višje sodišče, glede na določbo 3. odstavka 157. člena ZP-1, ni moglo upoštevati pritožbenih navedb, ki se nanašajo na okoliščine, ki vplivajo na odmero globe, saj bi ta dejstva moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje in iz pritožbenih navedb tudi niso razvidni razlogi, na podlagi katerih bi višje sodišče lahko zaključilo, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljaviti že v postopku na prvi stopnji.

Sodišče prve stopnje pa v obrazložitvi sodbe okoliščin, ki vplivajo na odmero globe, ni konkretno navedlo in ocenilo, temveč je pri obrazložitvi odmere globe, ki jo je izreklo precej nad predpisanim specialnim minimumom, naštelo le okoliščine iz 2. odstavka 26. člena ZP-1, ki so bile upoštevane pri odmeri globe (teža prekrška, stopnja obdolženčeve odgovornosti, nastale posledice). Sodišče bi moralo v obrazložitvi sodbe obrazložiti, kateri razlogi so bili zanj odločilni, ko je odmerilo višjo globo od najnižje predpisane, in obrazložiti vse okoliščine konkretnega primera in navesti kakšna je bila po oceni sodišča konkretna teža storjenega prekrška in kateri so bili tisti konkretni razlogi, ki so narekovali odmero globe.

Izrek

Ob pritožbi zagovornice obdolženega se sodba sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti razveljavi ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločitev.

Obrazložitev

S sodbo sodišča prve stopnje je bil obdolženec spoznan za odgovornega prekrška iz 234. člena v zvezi z drugim odstavkom 44. člena Zakona o varnosti cestnega prometa (ZVCP-1), za katerega mu je bila izrečena globa 1.600,00 evrov in stranski sankciji 5 kazenskih točk za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije, ter prepoved vožnje motornega vozila B kategorije v trajanju enega meseca. Dolžan je plačati sodno takso kot stroške postopka in 11,60 evrov stroškov prihoda priče na zaslišanje.

V pritožbi proti izpodbijani sodbi obdolženčeva zagovornica navaja, da se obdolženi pritožuje proti izrečeni globi. Prekršek iskreno obžaluje, doslej še ni bil kaznovan, s storitvijo prekrška pa je bil tudi materialno oškodovan. V času storitve prekrška je bil obdolženec zaposlen, prejemal je minimalno plačo. Tudi to je bil za delodajalca prevelik izdatek, tako da obdolženi sedaj vozi organiziran kot samostojni podjetnik in si mora plačevati vse prispevke, s čemer se je njegov materialni položaj še poslabšal. Ima otroka, žena je brezposelna. S plačilom globe bo resno ogroženo preživljanje obdolženca in njegove družine. Glede na opisane premoženjske in osebne razmere obdolženec prosi, naj se upošteva njegovo stisko in mu izreče minimalno predpisano globo 300 evrov, kar sicer za obdolženca tudi predstavlja veliko denarja in bo tako izrečena globa ob kazenskih točkah in prepovedi vožnje motornega vozila zagotovo v dovoljšnji meri vplivala na obdolženega, da prekrškov ne bo ponavljal.

Po proučitvi in oceni zbranega dokaznega gradiva v okviru vložene pritožbe in po uradni dolžnosti glede bistvenih kršitev določb postopka in kršitev materialnih določb zakona ali predpisa, ki določa prekršek, v škodo obdolženca, na katere je pritožbeno sodišče, glede na določbo 159. člena Zakona o prekrških (ZP-1), dolžno paziti po uradni dolžnosti, višje sodišče ugotavlja, da je pritožba obdolženčeve zagovornice neutemeljena, vendar je treba sodbo razveljaviti po uradni dolžnosti, ker v obrazložitvi sodba nima razlogov, ki so odločilno vplivali na odmero glavne sankcije – globe, kar predstavlja bistveno kršitev določb postopka iz 8. točke prvega odstavka 155. člena ZP-1.

Sodišče prve stopnje je obdolžencu poslalo zahtevo, da v roku 8 dni poda pisni zagovor ali v istem roku zahteva ustno zaslišanje na sodišču. Obdolženec, kateremu je bila zahteva vročena 19. 2. 2010, kar izhaja iz vročilnice priložene spisovnemu gradivu, pisnega zagovora ni podal, niti ni v osmih dneh po prejemu zahteve zahteval ustno zaslišanje. Ker je bil v zahtevi skladno z določbo četrtega odstavka 114. člena ZP-1 opozorjen, da mora do odločitve o prekršku navesti vsa dejstva in dokaze v svojo korist, ker jih kasneje ne bo več mogel uveljavljati, višje sodišče, glede na določbo tretjega odstavka 157. člena ZP-1, ni moglo upoštevati pritožbenih navedb obdolženčeve zagovornice, da obdolženec prosi za znižanje izrečene globe, ker ima minimalno plačo, žena ni zaposlena, skrbeti pa mora tudi za otroka, saj bi ta dejstva moral uveljavljati že v postopku pred sodiščem prve stopnje in iz pritožbenih navedb obdolženčeve zagovornice tudi niso razvidni razlogi, na podlagi katerih bi višje sodišče lahko zaključilo, da jih obdolženec brez svoje krivde ni mogel uveljaviti že v postopku na prvi stopnji. Pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja (ki bi ga obdolženec preko svoje zagovornice lahko uveljavljal le, če bi verjetno izkazal, da ga brez svoje krivde ni mogel uveljavljati že v postopku na prvi stopnji) se ne uporabi samo takrat, kadar niso bila pravilno in popolno ugotovljena odločilna dejstva, ki se nanašajo na prekršek in odgovornost storilca, temveč tudi takrat, kadar niso bila pravilno in popolno ugotovljena dejstva, ki se nanašajo na okoliščine, ki vplivajo na odmero globe. Ker pa teh okoliščin obdolženec v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljal, jih v pritožbenem postopku ni več mogoče upoštevati.

Pač pa višje sodišče ugotavlja, da sodišče prve stopnje v obrazložitvi sodbe okoliščin, ki vplivajo na odmero globe, ni konkretno navedlo in ocenilo, temveč je pri obrazložitvi odmere globe, ki jo je sodišče za inkriminirani prekršek izreklo precej nad predpisanim specialnim minimumom, ki je 300,00 evrov, naštelo le okoliščine iz drugega odstavka 26. člena ZP-1, ki so bile upoštevane pri odmeri globe (teža prekrška, stopnja obdolženčeve odgovornosti, nastale posledice). Sodišče bi moralo v obrazložitvi sodbe obrazložiti, kateri razlogi so bili zanj odločilni, ko je odmerilo višjo globo od najnižje predpisane, in obrazložiti vse okoliščine konkretnega primera in navesti, kakšna je bila po oceni sodišča konkretna teža storjenega prekrška in kateri so bili tisti konkretni razlogi, ki so narekovali odmero globe. Zato je višje sodišče, na podlagi petega odstavka 163. člena ZP-1, sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo in zadevo vrnilo sodišču prve stopnje v ponovno odločitev, saj na podlagi obrazložitve sodbe glede odločitve o izrečeni globi, ni moglo ugotoviti katere so bile tiste obteževalne okoliščine, ki so za inkriminirani prekršek narekovale odmero globe precej nad predpisanim specialnim minimumom ob tem, da je sodišče ugotovilo, da je obdolženec doslej nekaznovan in da gre za manjšo stopnjo odgovornosti, saj je prekršek storil z nezavestno malomarnostjo.


Zveza:

ZP-1 člen 26, 114, 114/4, 139, 155, 155/1, 155/1-8, 157, 157/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
25.01.2011

Opombe:

P2RvYy0yMDEwMDQwODE1MjUwODM4