VSL sodba III Cp 2956/2010

Jedro

Po določilu 2. odst. 51. člena ZZZDR je sicer premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze, njuno skupno premoženje, vendar pa takšna določba ne pomeni, da ob tem ni (bilo) potrebno, da so (bile) za pridobitev (skupne) lastnine izpolnjene tudi predpostavke 20. in nadaljnjih členov ZTLR (ki je veljal v času, ko so se objekti po ugotovitvah sodišča prve stopnje gradili). Zakonca namreč v pravnem prometu, v razmerjih z drugimi subjekti, nastopata sicer skupaj, vendar pa v takih razmerjih lahko pridobivata lastninsko pravico le na načine iz 20. (brez dedovanja) in naslednjih členov ZTLR, po uveljavitvi SPZ pa na načine, ki so določeni v tem zakonu.

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

(1.) Okrožno sodišče v Celju je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, s katerim je tožeča stranka zahtevala ugotovitev, da v zapuščino pokojne K. V. ne spada do ¼ solastninski delež zapustnice na nepremičnini, parc. št. 339/2 k.o. X in znašata solastninska deleža na tem skupnem premoženju zapustnice in tožeče stranke za vsakega po enakih nedoločenih deležih celote teh nepremičnin. Zavrnilo je tudi zahtevek za izstavitev zemljiškoknjižne listine v obliki, kot je podrobneje razvidno iz izreka sodbe pod točko 2. Odločilo je še, da je tožeča stranka dolžna povrniti drugotoženi stranki njene pravdne stroške v višini 1.200,16 EUR z zakonskimi zamudnimi obrestmi, ki tečejo od izteka 15-dnevnega izpolnitvenega roka dalje do plačila.

(2.) Zoper takšno odločitev vlaga pritožbo tožeča stranka iz vseh pritožbenih razlogov po 338. členu Zakona o pravdnem postopku (v nadaljevanju ZPP) in predlaga, da pritožbeno sodišče pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. V bistvenem navaja, da je iz izvedenih dokazov jasno razvidno, da sta bila zakonca investitorja gradnje enodružinske stanovanjske hiše in da sta po vselitvi vanjo zgradila še gospodarsko poslopje v izmeri 139 m2 in gospodarsko poslopje v izmeri 94 m2. J. M. je invalidsko upokojen od mladosti dalje, je duševno zaostala oseba z intelektualno okvaro, nepismena in kot taka vzdrževana oseba. Ni ne stranka tega postopka, niti solastnik nepremičnine parc. št. 339/2 k.o. ... in kot prizadeta oseba tudi ni bil stranka nobenih dogovorov o novogradnjah investitorjev, to je zakoncev V. na parc. št. 339/2 k.o. .... Glede premoženjskih razmerij zakoncev ne veljajo splošna pravna pravila civilnega premoženjskega prava, temveč zanje velja posebni režim Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). Sodišče je zato ob presoji zmotno uporabilo materialno pravo.

(3.) Tožena stranka na pritožbo ni odgovorila.

(4.) Pritožba ni utemeljena.

(5.) Pristojnost za odločanje v tej pritožbeni zadevi je bila z Višjega sodišča v Celju prenesena na Višje sodišče v Ljubljani s sklepom začasne predsednice Vrhovnega sodišča Republike Slovenije z dne 26.7.2010, opr. št. Su 72/2010.

(6.) Očitek o bistvenih kršitvah postopka je nekonkretiziran, zato je pritožbeno sodišče v tem delu opravilo le uradni preizkus glede kršitev, na katere je sicer dolžno v obsegu 2. odst. 350. člena ZPP paziti po uradni dolžnosti. Ob takšnem preizkusu je ugotovilo, da uradoma upoštevne kršitve niso bile storjene.

(7.) Iz neizpodbijanih dejanskih ugotovitev sodišča prve stopnje je mogoče zaključiti sledeče:

- da so bile nepremičnine, ki so vpisane v vl.št. 11 k.o. ... (med katerimi je tudi parc. št. 339/2), kupljene s kupno pogodbo z dne 8.9.1971, pri čemer so kot kupci nastopali tožnik in pokojna K. V., ki sta na tej podlagi pridobila delež vsak do ¼, ter M.J., ki je postal solastnik do ½;

- da so bili po 1.9.1980, to je že po nakupu nepremičnin in v času trajanja zakonske zveze med tožnikom in pokojno K. V., na parc. št. 339/2 k.o. ... zgrajeni stanovanjska stavba in dve gospodarski poslopji;

- da med tožečo stranko, zapustnico K. V. in solastnikom J. M. ni bilo dogovora o gradnji teh objektov, niti dogovora o tem, da bi se solastniški delež tožnika povečal na račun vlaganj;

- da se je delež pokojne K. V. povečal na podlagi izročilne pogodbe z dne 6.1.1988, s katero je M.J. K.V. izročil svoj solastni delež do ½.

(8.) Pritožnik tako ugotovljenega dejanskega stanja ne izpodbija, v pritožbi zaključek sodišča o neobstoju dogovora glede gradnje in glede spremembe solastnih deležev celo potrdi s trditvijo, da je J.M. invalidsko upokojen, duševno zaostala, nepismena in vzdrževana oseba, zato seveda ni bil stranka nobenih dogovorov o novogradnjah investitorjev, to je zakoncev V. na parc. št. 339/2 k.o. ....

(9.) Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju pa, tudi če bi se trditev tožnika glede investiranja gradnje (da sta objekte, to je stanovanjsko hišo in obe gospodarski poslopji, gradila on in zapustnica sama), zahtevek ne more biti utemeljen in je sodišče prve stopnje sprejelo pravilno materialnopravno odločitev, ko ga je v celoti zavrnilo.

(10.) Zmotno je stališče pritožnika, da sodišče svoje odločitve ne bi smelo opreti na določila Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (v nadaljevanju ZTLR), ker naj bi premoženjska razmerja zakoncev urejal (specialni) Zakon o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (v nadaljevanju ZZZDR). ZTLR je bil namreč v času njegove veljavnosti splošen stvarnopraven predpis, ki je veljal za vse pravne subjekte in s tem tudi za zakonce, če ZZZDR določenih premoženjskih vprašanj ni urejal drugače. Po določilu 2. odst. 51. člena ZZZDR je sicer premoženje, ki ga zakonca pridobita z delom v času trajanja zakonske zveze njuno skupno premoženje, vendar pa takšna določba ne pomeni, da ob tem ni (bilo) potrebno, da so (bile) za pridobitev (skupne) lastnine izpolnjene tudi predpostavke 20. in nadaljnjih členov ZTLR (ki je veljal v času, ko so se objekti po ugotovitvah sodišča prve stopnje gradili). Zakonca namreč v pravnem prometu, v razmerjih z drugimi subjekti, nastopata sicer skupaj, vendar pa v takih razmerjih lahko pridobivata lastninsko pravico le na načine iz 20. (brez dedovanja) in naslednjih členov ZTLR, po uveljavitvi Stvarnopravnega zakonika pa na načine, ki so določeni v tem zakonu.

(11.) Glede na neizpodbijano dejstvo, da je bila nepremičnina parc. št. 339/2 k.o. ... v času gradnje v solasti tožnika in njegove pokojne žene vsakega do ¼ in M.J. do ½, bi moral tožnik, kot je pravilno pojasnilo že sodišče prve stopnje, ob upoštevanju določil ZTLR, za povečanje solastninskega deleža obeh zakoncev (pri čemer bi ta delež predstavljal skupno premoženje v smislu 51. člena ZZZDR), zatrjevati in dokazati dejstva, ki bi pomenila eno od pravnih podlag, ki jih je ZTLR poznal za pridobitev lastninske pravice, v konkretnem primeru zakonsko ali pogodbeno podlago.

(12.) Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da tožnik pogodbene podlage ni dokazal (pritožbeno sodišče opozarja, da je tožnik ni niti zatrjeval, v pritožbi pa jo celo izrecno zanikal). Na tej podlagi torej s svojim zahtevkom ne more biti uspešen.

(13.) Čeprav tožnik v postopku zakonske podlage ni izrecno uveljavljal (razen v pogledu uporabe 51. člena ZZZDR), je trditveno podlago, ki jo je ponudil, bilo potrebno preizkusiti tudi v tej smeri. Zakonske podlage za pridobitev lastninske pravice so bile določene v 21. členu ZTLR in podrobneje opredeljene v členih 22 do 32 istega zakona. Pritožbeno sodišče v zvezi s tem ugotavlja, da trditvena podlaga tožeče stranke ne omogoča ugoditve zahtevku na nobeni od njih, sklicevanje na določilo 51. člena ZZZDR pa, glede na že zgoraj obrazloženo, ne zadošča.

(14.) Pritožbeni razlogi glede na navedeno niso utemeljeni, uradoma upoštevnih procesnih ali materialnih kršitev pa v postopku na prvi stopnji ni bilo. Sodišče druge stopnje je zato tožnikovo pritožbo kot neutemeljeno zavrnilo in na podlagi 353. člena ZPP potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

(15.) Ker pritožnik stroškov za pritožbo ni priglasil, je odločitev v zvezi s tem odpadla.

Datum zadnje spremembe:

13.12.2010

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Cp 2840/2009
• VSL sodba in sklep I Cp 3390/2009
• VSL Sodba II Cp 535/2020