VSL sklep I Cp 130/2010

Jedro

Po v času odločanja veljavnem 1. odstavku 116. člena ZZK-1 so se spremembe podatkov o fizični osebi v zemljiški knjigi poočitile na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o spremembi podatka oziroma tudi na podlagi izpiska iz matične knjige oziroma registra prebivalstva. V spisu sta izpisek iz rojstne matične knjige (A 12) kot potrdilo o stalnem bivališču (A 13) predlagateljice, kar pomeni, da so bile predlogu priložene listine, ki jih je tedaj zahtevalo omenjeno zakonsko določilo (2. odstavek tedanjega 116. člena ZZK-1).

Izrek

Pritožba se zavrne in se potrdi sklep zemljiškoknjižne sodnice.

Dovoli se izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa.

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je zemljiškoknjižna sodnica zavrnila ugovor udeleženke M. G. zoper sklep zemljiškoknjižne referentke z dne 27.9.2006, s katerim je ta dovolila vknjižbo izbrisa družbene lastnine za zemljišče parc. štev. 173/35 ter vknjižbo lastninske pravice v korist oseb O.-T. M. in M. G. za vsako do ½, vknjižbo izbrisa pravice uporabe parc. štev. 173/35 za gradnjo, vknjiženo v korist omenjenih dveh oseb ter hkrati na podlagi predloženega izpiska iz rojstne matične knjige in potrdila o stalnem bivališču pri vl. št. 2728 k.o. K. p. last O.-T.M. dovolilo poočitev spremembe priimka in imena O.-T.M. v O. M. in poočitev sprememb njenega prebivališča.

Proti sklepu se z dvema vlogama (sklep je bil vročen na dva naslova) pritožuje udeleženka M. G. Uveljavlja pritožbeni razlog zmotne uporabe materialnega prava. Izraža svoje nestrinjanje z ugotovitvijo prvega sodišča v izpodbijanem sklepu, da v ugovoru direktno ne navaja razlogov za neutemeljenost sklepa zemljiškoknjižne referentke. Povzema, da je v ugovoru protestirala zaradi napake sodišča (napačno navedenega datuma sklepa o dedovanju v sklepu zemljiškoknjižne referentke), zaradi s strani predlagateljice namerno napačno lansiranega imena (M.) oziroma priimka predlagateljice, ki ga v obliki M. ni v nobenem rojstnem listu (in sicer najprej v smrtovnici, nato v dednem sklepu III D 998/96 in nato še v zemljiški knjigi) ter zaradi neveljavnega pooblastila (nečitljiv datum). Ponovno utemeljuje svoje ugovorne navedbe. Vloženi predlog predlagateljice za izbris družbene lastnine ter za poočitev osebnega imena in stalnega bivališča bi zanjo pomenil neprecenljivo škodo, ker bo predlagateljica nato na podlagi nične pogodbe vložila v zemljiško knjigo še predlog za vpis lastninske pravice za domnevno novo lastnico M. P., kateri je že prodala svoj idealni delež nepremičnine, in sicer v večjem obsegu kot ji gre. Sodišče nima pravice siliti pritožnice v nove tožbe zaradi ničnosti pogodbe ali za izstavitev listine. Neupravičeno je sprejelo v obravnavo že tožbo predlagateljice proti pritožnici zaradi neupravičene pridobitve pod opr.štev. II P 2735/2001. Utemeljeno je opozorila na postopek opr. štev. N 522/2005 z vsemi skicami, ker je predlagateljica odprodala tisto, s čimer ne razpolaga. Sodišče bi moralo po uradni dolžnosti raziskati, zakaj prodajna pogodba z M. P. še ni vknjižena v zemljiški knjigi. Paziti bi moralo na njeno ničnost in raziskati zgodovino osebnega imena predlagateljice. Oseba z imenom M. ne obstaja. Gre le za predlagateljičin trik, s katerim si le zaradi pridobitve lastninske pravice nezakonito spreminja ime iz M. v M., čeprav je od rojstva bila in je M.

Predlaga, da zemljiškoknjižno sodišče v tej zadevi počaka na rešitev zadeve opr.štev. N 522/2005, obe zadevi skoordinira, tudi s pravdo opr. štev. II P 273/2001 ter z zemljiškoknjižnim predlogom pritožnice z dne 1.2.2008 za vpis njenega novega stalnega prebivališča.

V nadaljevanju podrobneje razlaga, da predlagateljica ves čas vlaga lažne listine. Ponavlja, da osebe M. ni. Ponuja analizo problema glede imena predlagateljice preko vseh temeljnih načel zemljiškoknjižnega prava in določb o poočitvi. Meni, da bi bila z ugoditvijo predlogu predlagateljice navedena pravna določila kršena.

Pritožnica protestira še proti pravnemu pouku v izpodbijanem sklepu, češ da je zavajujoč, ker govori le o vlaganju pritožbe preko pooblaščenca, ki mora biti odvetnik. Glede poočitve še navaja, da bi bilo treba predložiti dokončno odločbo o spremembi imena in poročni list. Trdi, da je predlagateljica nedobroverna, ker vlaga lažne listine. Predlaga še, naj sodišče pridobi v spis kupoprodajno pogodbo med predlagateljico in novo lastnico M.P. ter smrtovnico III D z dne 28.10.1996, skozi katero je predlagateljica lansirala drugo ime, tožbo opr. štev. II P 2735/2001 ter sodno razdružitev opr. štev. N 522/2005.

Predlagateljica na vloženo pritožbo ni odgovorila.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče uvodoma pojasnjuje, da je obe vlogi pritožnice obravnavalo enotno in bo nanju hkrati odgovorilo v nadaljevanju. Pravica do pritožbenega preizkusa je bila pritožnici zagotovljena tudi ob podaji laične pritožbe, kakršno je podala, in sicer tako v mejah pritožbenih razlogov kot tako imenovanega uradnega preizkusa, v katerem mora pritožbeno sodišče paziti na pravilno uporabo materialnega prava in uradno upoštevne kršitve pravil postopka. Očitek o nejasnem pravnem pouku v izpodbijanem sklepu je odveč, saj je ta korekten in skladen z zakonskimi določili.

Izpodbijani sklep je pravilen v materialnopravnem in procesnem pogledu. Pritožnica sama priznava, to pa izhaja tudi iz pravilnih ugotovitev prvega sodišča, ki imajo oporo v podatkih zemljiške knjige, da je bila v njeno in predlagateljičino korist v zemljiški knjigi vpisana pravica uporabe pri parc. štev. 173/35, vpisane pri vl. št. 2728 k.o. K., za vsako do ½. Navedena vknjižba je bila izvedena na podlagi sklepa o dedovanju opr. štev. III D 998/96 iz leta 1997. Prav tako je pritožnici sodeč po pritožbenih navedbah znano, da je pravica uporabe kot kategorija nekdanje družbene lastnine ex lege prešla v lastninsko pravico prejšnjih imetnikov pravice uporabe, in sicer na podlagi Zakona o lastninjenju nepremičnin v družbeni lastnini. Kot pravilno navaja pritožnica in je poudarilo tudi prvo sodišče v izpodbijanem sklepu, se je vpis na podlagi navedenega zakona lahko v zemljiški knjigi opravil bodisi na predlog bodisi po uradni dolžnosti. Tako se izkaže, da je izpodbijani sklep v delu, ki potrjuje odločitev zemljiškoknjižne referentke v zvezi s predlagano vknjižbo izbrisa družbene lastnine za zemljišče parc. štev. 173/35, za vknjižbo lastninske pravice in za vknjižbo izbrisa pravice uporabe povsem pravilen, saj je sledil zakonu in predlogu predlagateljice. Napačno navedeni datum sklepa o dedovanju, ki je bil podlaga za vknjižbo predhodne pravice uporabe, na katerega opozarja pritožnica, na pravilnost in veljavnost vpisa lastninske pravice, ki je na solastnici prešla na podlagi zakona, ni v ničemer vplivala. Morebitne pomotne vpise bo zemljiškoknjižno sodišče popravilo po uradni dolžnosti (1. odstavek 200. člena Zakona o zemljiški knjigi – ZZK-1). Pravne osnove, na katerega je oprt ta del sklepa, pa so v njem pravilno navedene.

Prav tako pritožba neutemeljeno odreka pravilnost pooblastila odvetniku za zastopanje predlagateljice v tem zemljiškoknjižnem postopku. Nečitljivost datuma (pri zapisu meseca) ne povzroča neveljavnosti pooblastila. Pooblastitev predlagateljice odvetniku za opravljanje pravnih dejanj je pisno, jasno, nedvoumno in podpisano s strani predlagateljice. Tudi datum je skupaj z ostalimi listinami, h katerim je bilo pooblastilo predloženo, določljiv. To zadošča za ugotovitev, da je bilo pooblastilo za vložitev spornega zemljiškoknjižnega predloga veljavno podeljeno.

Odločitev prvega sodišča je pravilna tudi glede potrditve tistega dela sklepa zemljiškoknjižne referentke, ki se nanaša na predlagano poočitev osebnega imena in stalnega bivališča predlagateljica. Poočitev je le pomožni vpis, s katerim se med drugim vpiše sprememba podatka glede nepremičnine oziroma imetnika pravice na nepremičnini, ki se vpisuje v zemljiško knjigo, kadar zemljiška knjiga ni temeljna evidenca za ta podatek (1. točka 114. člena ZZK-1). Po v času odločanja zemljiškoknjižne referentke o predlaganem zemljiškoknjižnem predlogu (27.9.2006) veljavnem 1. odstavku 116. člena ZZK-1 so se spremembe podatkov o fizični osebi v zemljiški knjigi poočitile na podlagi dokončne odločbe pristojnega organa o spremembi podatka oziroma tudi na podlagi izpiska iz matične knjige oziroma registra prebivalstva. Prvo sodišče je ugotovilo, da je opravljena poočitev pravilna, s čimer se pritožbeno sodišče strinja. V spisu sta namreč tako izpisek iz rojstne matične knjige (A 12) kot potrdilo o stalnem bivališču (A 13) predlagateljice. To pa pomeni, da so bile predlogu priložene listine, ki jih je tedaj zahtevalo omenjeno zakonsko določilo (2. odstavek tedanjega 116. člena ZZK-1). Gre za javne listine, ki jih je izdal državni organ v mejah svoje pristojnosti (2. odstavek 224. člena Zakona o pravdnem postopku – ZPP). Zemljiškoknjižno sodišče je bilo glede na načelo legalitete (124. člen ZZK-1) nanje vezano, pritožnica pa s svojimi pritožbenimi navedbami o njihovi neverodostojnosti (lažnosti) v tem postopku ne more uspeti. Drugačno pritožbeno naziranje je zmotno.

Poleg tega je treba le še dodati, da pritožnica zoper ta del sklepa niti ni imela pritožbe. Sklepi o dovolitvi vpisa se namreč vročajo le udeležencem iz 1. do 3. točke 132. člena ZZK-1: predlagatelju, osebi, v katere korist se je predlagal vpis in osebi, proti kateri se je predlagal vpis. Pritožnica ni nobena od teh oseb. Zato se tudi proti sklepu o poočitvi osebnega imena in stalnega prebivališča predlagateljice ne more pritožiti in bi prvo sodišče njeno pritožbo v tem delu lahko celo zavrglo. Da gre za vpise, ki jih zemljiškoknjižno sodišče opravi na podlagi uradnih podatkov drugega pristojnega organa in na kar posamezni udeleženci ne morejo vplivati, dokazuje tudi zgodovinski razvoj spremembe navedenih določil ZZK-1. Po zadnji noveli navedenega zakona (ZZK-1 B, Ur.l. RS, št. 28/2009) se namreč spremembe podatkov o imetniku pravice, ki je fizična oseba, v zemljiški knjigi opravijo zgolj z avtomatskim povzemanjem podatkov iz centralnega registra prebivalstva, o poočitvah pa zemljiškoknjižno sodišče ne izdaja več posebnega sklepa (119. člen ZZK-1).

Pritožnica nadalje predlaga odložitev odločanja o predlagateljičinem predlogu do rešitve drugih sodnih postopkov in združitev z odločanjem o poočitvi spremembe njenega stalnega bivališča.

Tudi ti predlogi niso utemeljeni. Zemljiškoknjižno sodišče je pri odločanju o vloženih zemljiškoknjižnih predlogih zavezano k spoštovanju načela o vrstnem redu (10. člen ZZK-1). O vpisih odloča in jih opravlja po vrstnem redu. Določi se po trenutku, ko je prejelo predlog za vpis oziroma listino, na podlagi katere o vpisu odloča po uradni dolžnosti. Tako bo o vpisih na podlagi morebitnih sodnih odločb, če bodo predstavljale podlago za vpis v zemljiški knjigi, odločalo takrat, ko bodo končani sodni postopki in podani ustrezni predlogi. O poočitvi spremembe podatkov o udeleženki (ki je po podatkih zemljiške knjige, v katere je vpogledalo pritožbeno sodišče, v vrstnem redu predlaganih vpisov pri vl.št. 2718 k.o. K. pod Dn. št. 2743/2008), pa bo odločilo, ko bodo rešene pred njo vpisane plombe.

Enako velja tudi za odločanje o vpisu za pritožnico sporne pogodbe med predlagateljico in M. P. Zemljiškoknjižno sodišče bo o njej odločalo, ko in če bo podan ustrezen zemljiškoknjižni predlog. Samo pa nima nikakršnih pooblastil, da bi pridobivalo listine, na katere opozarja pritožba in se zavzema za njihovo pridobitev v tem postopku. Prav tako se ne sme spuščati v njihovo vsebino, saj je, kot po drugi strani priznava sama pritožnica, vezano na načelo formalnosti zemljiškoknjižnih postopkov (124. člen ZZK-1). V zemljiškoknjižnem postopku odloča o pogojih za vpis samo na podlagi listin, za katere zakon določa, da so podlaga za vpis in morajo biti predložene zemljiškoknjižnemu predlogu, in na podlagi stanja vpisa v zemljiški knjigi. Preverja torej le formalne pogoje za vpis, ne pa materialnopravne pravilnosti njihove vsebine. Zato so za ta postopek nerelevantne vse pritožbene navedbe o nepravilnostih, ki naj bi jih predlagateljica storila pri sestavi smrtovnice, v zapuščinskem postopku, drugih odprtih sodnih postopkih ter končno tudi pri sklepanju pravnega posla z M. P. Navedene ugovore bo morala predlagateljica, če bo pri njih vztrajala, uveljavljati v posebnih pravdah.

Pritožbeni razlogi torej niso podani, pa tudi tisti ne, na katere je treba paziti po uradni dolžnosti. Zato je pritožbeno sodišče pritožbo zavrnilo in potrdilo sklep zemljiškoknjižne sodnice. Hkrati je dovolilo izbris zaznambe nepravnomočnosti sklepa o dovolitvi vpisa (2. točka 3. odstavka 161. člena ZZK-1).

Datum zadnje spremembe:

24.09.2014

Podobni dokumenti:

• VSK Sklep CDn 177/2023
• VSL sklep II Cp 668/99
• VSL sklep II Cp 665/2011