izberi odločba dokument datum seje oddelek področje jedro institut
VSK sodba I Cp 1325/2006 VSK03146 23.10.2007 Civilni oddelek obligacijsko pravo Tožnik je v tožbi zatrjeval, da je imela kupljena stvar napake (objekt brez gradbenega dovoljenja), kar je res potrebno obravnavati kot pravno napako. Gre za omejitve javnopravne narave (494. čl. Obligacijskega zakonika – OZ), vendar pa glede grajanja napake velja enako kot pri stvarnih napakah. V 468. čl. OZ so namreč naštete pravice kupca, ki je pravočasno in pravilno obvestil prodajalca... pravna napaka – pravočasno grajanje – jamčevalni zahtevki – posredniška pogodba VSK sklep I Cp 1610/2006 VSK03145 13.11.2007 Civilni oddelek civilno procesno pravo Toženca sta solidarna zavezanca za terjatev tožeče stranke do kreditojemalca, ki sta se zahtevku upirala. Izpolnitev po enem od solidarno zavezanih pa ne more imeti enakega učinka kot v primeru, da bi toženca sama izpolnila zahtevek, ki sta mu pred tem ugovarjala. Na izpolnitev terjatve s strani glavnega dolžnika namreč nista imela nobenega vpliva.
pravdni stroški – solidarni dolžnik VSK sklep I Cp 710/2007 VSK03144 06.11.2007 Civilni oddelek civilno procesno pravo Ker je začasna odredba instrument zavarovanja terjatve, je njen namen v preprečitvi nevarnosti, da bi bila uveljavitev terjatve tožeče stranke, če bi se izkazala v postopku za utemeljeno, po zaključku pravde otežena ali onemogočena. Glede na tako njeno funkcijo po ZIZ zadošča, da upnik svojo terjatev izkaže s stopnjo verjetnosti.
izdaja začasne odredbe - verjetnost obstoja terjatve – uvedba postopka VSK sodba I Cp 959/2006 VSK03143 27.06.2007 Civilni oddelek stvarno pravo - civilno procesno pravo Dokazno breme, da si toženi stranki prisvajata t.i. "negativno služnost razgleda" je na tožečih strankah.
vznemirjanje lastninske pravice - negativna služnost - razdružitev postopka - dokazno breme VSK sklep I Cp 626/2006 VSK03142 04.07.2006 Civilni oddelek zavarovanje terjatev Če je tožeča stranka z verjetnostjo izkazala obstoj predpostavk, ki jih za priposestvovanje določa Zakon o temeljnih lastninskopravnih razmerjih - ZTLR v 28. členu oziroma Stvarnopravni zakonik - SPZ v 43. členu, da je torej sporno parcelo priposestvovala, potem je s tem tudi že izkazala verjetnost svoje nedenarne terjatve v zvezi s sporno nepremičnino.
začasna odredba za zavarovanje nedenarne terjatve - verjetnost obstoja terjatve - verjetno izkazani pogoji za priposestvovanje lastninske pravice - težko nadomestljiva škoda - povezanost med začasno odredbo in tožbenim zahtevkom VSK sklep I Cp 497/2005 VSK03141 12.09.2006 Civilni oddelek nepravdno pravo 136. člena ZNP določa, da sodišče prvenstveno uredi mejo na podlagi močnejše pravice, če vrednost spornega mejnega sveta ne presega vrednosti, do katere lahko odloča v pravdnem postopku sodnik posameznik.
V 3. odstavku 33. člena ZNP po tej določbi lahko sodišče druge stopnje iz tehtnih razlogov upošteva tudi pritožbo, vloženo po poteku roka, če s tem niso prizadete pravice drugih... določitev meje - močnejša pravica - eventualna maksima - nepravočasna pritožba v nepravdnem postopku VSK sklep I Cp 23/2006 VSK03140 22.08.2006 Civilni oddelek nepravdno pravo Če so nastali skupni stroški, odloči sodišče, v kakšnem razmerju jih udeleženci trpijo (2. odstavek 35. člena Zakona o nepravdnem postopku - ZNP). Res je sicer, da v primeru, če je nepravdni postopek izveden izključno v interesu nekaterih udeležencev, trpijo stroške ti udeleženci (3. odst. 35. člena ZNP), vendar pa je v obravnavani zadevi razdelitev stvari v solastnini v interesu vseh... delitev stvari v solastnini - potrebni stroški - skupni stroški VSK sklep I Cp 586/2006 VSK03139 03.10.2006 Civilni oddelek stvarno pravo Ker lahko toženec kot solastnik samostojno razpolaga s svojim idealnim delom na vtoževanih nepremičninah (3. odstavek 66. člena SPZ), tožnici ni mogoče odreči pravnega varstva, če je njen tožbeni zahtevek uperjen le na toženčev idealni delež vtoževanih nepremičnin.
priposestvovanje idealnega deleža - solastnica - nujno sosporništvo - razpolaganje solastnika s svojim idealnim deležem VSK sklep I Cp 54/2006 VSK03138 13.06.2006 Civilni oddelek stvarno pravo Za tožbo zaradi motenja posesti je pasivno legitimiran tudi tisti, ki je naročil motitveno dejanje.
Dejanje toženke, ki je na podjetju E. naročila odklop električne energije v stanovanju, ki ga ima v posesti tožeča stranka, je samovoljen poseg v obstoječe dejansko stanje, izven okvirov dovoljene samopomoči, ter zato predstavlja protipraven poseg.
Po določbah 2. odstavka 24. člena, 31.... motenje posesti - pasivna legitimacija - naročilo motitvenega ravnanja - dopustna samopomoč - protipraven poseg v obstoječe dejansko stanje - posredni posestnik VSK sodba I Cp 70/2005 VSK03137 12.09.2006 Civilni oddelek civilno procesno pravo Tožena stranka v pritožbi predlaga izdajo dopolnilnega sklepa v skladu z določbo 325. člena ZPP v zvezi s členom 332 ZPP. Višje sodišče ugotavlja, da za izdajo predlaganega sklepa ni pristojno, saj je po določbi 325. člena ZPP za izdajo dopolnilnega sklepa oziroma za odločitev o stroškovnem zahtevku tožene stranke pristojno sodišče prve stopnje, zato se bo morala tožena stranka s... predlog za izdajo dopolnilnega sklepa - pristojnost prvostopenjskega sodišča VSK sodba I Cp 408/2006 VSK03136 19.09.2006 Civilni oddelek civilno procesno pravo Glede učinkovitosti nadomestne vročitve ni bistveno, ali je ta oseba pisanje dejansko predala naslovniku ter kdaj je to storila.
Dejstvo sorodstvenega razmerja med tožnicama in dejstvo mladoletnosti drugotožnice v času vložitve tožbe je v tožbi pojasnjeno, poleg tega gre za dejstva, ki jih ni treba posebej dokazovati. Prvotožnica je kot mati zakonita zastopnica mladoletne drugotožnice,... tožba na izpraznitev stanovanja - nadomestna vročitev - zamudna sodba - fikcija vročitve - zakoniti zastopnik VSK sodba I Cp 361/2005 VSK03135 20.06.2006 Civilni oddelek ODŠKODNINSKO PRAVO Dejstvo nastanka poškodbe v medsebojnem pretepu pravdnih strank izključuje naključje pri nastanku tožnikove poškodbe. Četudi je toženka tožniku povzročila poškodbo pri mahanju z rokama v medsebojnem prerivanju, s tem njena odgovornost za nastanek poškodbe ni izključena, saj je tudi tako ravnanje splošno nedopustno, mahanje z rokama proti očem druge osebe pa je ravnanje, ob katerem bi... krivdna odgovornost - pretep - stopnja krivde - naključje - obrnjeno dokazno breme - odmera pravične odškodnine VSK sodba in sklep I Cp 622/2006 VSK03134 06.06.2007 Civilni oddelek ODŠKODNINSKO PRAVO Delo policistov samo po sebi še ne predstavlja delo s povečano nevarnostjo, kot tudi, da delo policista lahko pomeni delo s povečano nevarnostjo šele glede na okoliščine konkretnega primera, kolikor le to vsebuje elemente povečane nevarnosti. Da je do poškodbe prišlo v času, ko tožnik ni bil v službi, v obravnavani zadevi ni pomembno, saj je policist dolžan ob vsakem času preprečevati... delo policista - delo s povečano nevarnostjo - poškodba policista izven delovnega časa - dolžnost policista preprečevati nezakonita dejanja - soodgovornost oškodovanca - negmotna škoda - rentni zahtevek VSK sodba I Cp 480/2005 VSK03133 12.09.2006 Civilni oddelek stvarno pravo Lastnik lahko od vsakogar zahteva vrnitev individualno določene stvari, pri čemer mora dokazati svojo lastninsko pravico na stvari, ki jo zahteva ter da ima stvar v posesti tožena stranka (92. člen Stvarnopravnega zakonika).
rei vindicatio - lastninska pravica na nepremičnini VSK sodba I Cp 415/2006 VSK03132 12.09.2006 Civilni oddelek stvarno pravo Domnevo iz 1. odstavka 11. člena SPZ je sicer mogoče izpodbiti, vendar je dokazno breme na strani tistega, ki jo izpodbija, zato pritožnik nima prav, ko navaja, da bi moralo sodišče prve stopnje po uradni dolžnosti raziskati ali je tožeča stranka res lastnica sporne nepremičnine.
rei vindicatio - lastninska pravica na nepremičnini - izpodbojna domneva - dokazno breme VSK sodba I Cp 28/2006 VSK03131 19.09.2006 Civilni oddelek stvarno pravo Pritožnik se tudi neutemeljeno sklicuje na določbo 2. odstavka 44. člena SPZ. To določbo sicer pravilno povzema, ko navaja, da pravica, pridobljena s priposestvovanjem, ne sme biti na škodo tistemu, ki je v dobri veri in zaupanju v javne knjige pridobil pravico, še preden je bila s priposestvovanjem pridobljena pravica vpisana v javno knjigo, vendar si to določbo napačno razlaga. Obravnavano... priposestvovanje lastninske pravice - domneva dobre vere - načelo zaupanja v zemljiško knjigo - omejitve priposestvovanja VSK sodba I Cp 1013/2006 VSK03130 27.06.2007 Civilni oddelek stvarno pravo V tem sporu je pomembno le to, ali je tožena stranka s svojim dejanjem posegla v lastnino tožnice. Dokazno breme je na strani tožeče stranke. Sama postavitev ograje v odnosu na pločnik oziroma pohodno obrobo ne dokazuje ničesar, saj sodišče z ogledom na kraju ob pomoči geometra ni ugotavljalo kje navedena ograja stoji, prav tako ni s pomočjo geometra ugotavljalo, kje poteka meja med parcelama... negatorna tožba - nedovoljen poseg v lastninsko pravico - dokaz lastninske pravice - dokazno breme VSK sodba I Cp 765/2006 VSK03129 03.10.2006 Civilni oddelek stanovanjsko pravo Toženec je imel sklenjeno najemno pogodbo za službeno stanovanje za določen čas; delovno razmerje mu je prenehalo 4.2.2004; po pogodbi dogovorjen rok za izpraznitev stanovanja je pretekel 4.8.2004, to je, pred vložitvijo tožbe. Na podlagi takih dejanskih ugotovitev je sodišče prve stopnje pravilno uporabilo materialno pravo, saj izpraznitveni zahtevek tožeče stranke temelji na 111. členu... službeno stanovanje - najemna pogodba za določen čas - izpraznitev stanovanja VSK sodba I Cp 123/2006 VSK03128 19.09.2006 Civilni oddelek stanovanjsko pravo Četudi je bil toženi stranki v predhodnem pisnem opozorilu določen najkrajši zakonsko določeni rok 15-ih dni za odpravo kršitve oziroma za plačilo zamujene najemnine, to ni okoliščina, ki bi utemeljevala zaključek, da tožena stranka ni bila primerno obveščena v smislu določbe 3. odstavka 103. člena SZ-1. Pogoj za izključitev krivdnega razloga za prenehanje pogodbe je poleg izjemnih... odpoved najemne pogodbe - krivdni odpovedni razlog neplačevanja najemnine - rok za odpravo kršitev - izključitev krivdnega razloga VSK sodba I Cp 753/2007 VSK03127 11.07.2007 Civilni oddelek DRUŽINSKO PRAVO Po oceni pritožbenega sodišča natančnejša presoja materinega preteklega ravnanja ni bila potrebna, saj je sodišče prve stopnje prepričljivo ugotovilo, da stiki sedaj potekajo redno, za odločitev o utemeljenosti tožbenega zahtevka pa je relevantno predvsem stanje ob zaključku glavne obravnave in otrokova korist.
tožba na predodelitev otroka - onemogočanje stikov - stanje ob zaključku glavne obravnave - otrokova korist - pravdni stroški
