VSK sodba PRp 149/2009

Jedro

Obdolženi v postopku pred sodiščem prve stopnje, zagovora, h kateremu ga je sodišče pozvalo, ni podal, zato so vse pritožbene navedbe, s katerimi obdolženi želi izpodbiti ugotovljeno dejansko stanje glede prekrška kot tudi glede okoliščin, ki vplivajo na odločitev o sankcijah, nove in se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1 ob odločanju o pritožbi ne upoštevajo.

Izrek

Pritožba obdolženega F.S. se kot neutemeljena zavrne in p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženi mora kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Novi Gorici je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi F.S. odgovoren za prekršek po petem odstavku 30. čl. ZVCP-1 in mu na podlagi iste zakonske določbe v zvezi s prvim odstavkom 234. čl. ZVCP-1 izreklo globo 460,00 EUR in šest kazenskih točk. Sklenilo je še, da mora obdolženi plačati stroške postopka – sodno takso za sodbo, ki bo odmerjena po pravnomočnosti sodbe ter stroške priče v višini 2,40 EUR.

Proti takšni sodbi se je obdolženi pritožil zaradi zmotne ali nepopolne ugotovitve dejanskega stanja, kršitve materialnih določb in zaradi odločitve o sankcijah. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in ga oprosti odgovornosti za prekršek po petem odstavku 30. čl., zaradi kršitve drugega odstavka istega člena citiranega zakona, oziroma podrejeno, da sodbo spremeni tako, da se mu namesto izrečene kazni izreče opomin.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje v obravnavani zadevi vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo. Dokazno oceno je sprejelo v skladu z določbami 133. čl. Zakona o prekrških (dalje ZP-1), kar pomeni, da je vestno pretehtalo dokaze in na podlagi takšne presoje sprejelo pravilne zaključke. Kot je razvidno iz izpodbijane sodbe, obdolženi v postopku pred sodiščem prve stopnje, zagovora, h kateremu ga je sodišče pozvalo, ni podal, zato so vse pritožbene navedbe, s katerimi obdolženi želi izpodbiti ugotovljeno dejansko stanje glede prekrška kot tudi glede okoliščin, ki vplivajo na odločitev o sankcijah, nove in se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1 ob odločanju o pritožbi ne upoštevajo. V skladu z navedeno zakonsko določbo mora namreč pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Obdolženi v pritožbi ne navaja nikakršnih razlogov, ki bi kazali na to, da brez svoje krivde dejstev, ki jih navaja, ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Zato jih višje sodišče ni upoštevalo. Pritožba konkretnih navedb glede kršenih materialnih določb zakona nima in se je ne da preizkusiti.

Višje sodišče je opravilo preizkus sodbe glede odločitve o sankcijah na podlagi določbe 165. čl. ZP-1. Ugotovilo je, da je sodišče prve stopnje obdolžencu izreklo sankcije – globo in število kazenskih točk, ki jih ZVCP-1 predpisuje za temeljni prekršek po petem odstavku 30. čl. ZVCP-1, torej na spodnji meji sankcij, ki jih je mogoče izreči ob upoštevanju določb 234. čl. ZVCP-1, glede na to, da je obdolženi ob storitvi temeljnega prekrška po petem odstavku 30. čl. ZVCP-1 povzročil tudi prometno nesrečo. Ker v obdolženčevem primeru posebne olajševalne okoliščine, ki bi jih bilo mogoče upoštevati, niso podane, višje sodišče v odločitev o sankcijah ni posegalo. Ob tem se obdolženca le ponovno opozori, da, glede na možnosti za plačilo globe, do izteka roka za plačilo, lahko sodišču predlaga obročno plačilo globe, oziroma, da predlaga, da se globa nadomesti z opravo določenih nalog v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti.

Ker obdolženčeva pritožba ni utemeljena, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (159. čl. ZP-1), jo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (3. odstavek 163. čl. ZP-1).

Ker obdolženi s pritožbo ni uspel mora na podlagi prvega odstavka 147. čl. v zvezi z določbami 143. in 144. čl. ZP-1 kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki se odmeri po tarifnih št. 8111, 8114 in 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).

Datum zadnje spremembe:

04.09.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba PRp 141/2009
• VSK sodba PRp 204/2009
• VSM Sodba II Kp 39979/2015