<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba PRp 158/2009

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2009:PRP.158.2009
Evidenčna številka:VSK0004022
Datum odločbe:04.06.2009
Področje:PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:zmotna in nepopolna ugotovitev dejanskega stanja - nova dejstva in dokazi

Jedro

Obdolženi se v pritožbi sklicuje na neprištevnost, ki naj bi jo povzročile zdravstvene težave. Takšne pritožbene navedbe pa so nove in se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1 ne upoštevajo pri odločanju o pritožbi. Po navedeni zakonski določbi mora namreč pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Tega pa obdolženi ni storil. V zagovoru je sicer navajal, da je zaradi prehlada tistega dne vzel nekaj zdravil, ki se jih lahko jemlje brez recepta zdravnika, vendar je to navajal v zvezi s svojim nestrinjanjem z rezultatom preizkusa z alkotestom. Kot pa je razvidno iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom, je bil preizkus opravljen v skladu z navodili proizvajalca, obdolženi se je z rezultatom preizkusa strinjal in zapisnik brez pripomb podpisal. Iz vsebine zapisnika ne izhaja, da bi se obdolženi skliceval na kakršnekoli zdravstvene težave.

Izrek

Pritožba obdolženega S.B. se kot neutemeljena zavrne in p o t r d i

sodba sodišča prve stopnje.

Obdolženi mora kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Piranu je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi S.B. odgovoren pod prvo točko izreka sodbe za prekršek po določbi sedmega odstavka 46. čl. v zvezi z 234. čl. ZVCP-1, pod drugo točko izreka sodbe pa za prekršek po petem odstavku 130. čl. ZVCP-1. Na podlagi navedenih zakonskih določb mu je sodišče prve stopnje za prekršek pod prvo točko izreka sodbe določilo globo 210,00 EUR in štiri kazenske točke, za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije ter prepoved vožnje motornega vozila B kategorije za čas enega meseca, za prekršek pod drugo točko izreka sodbe mu je ob uporabi določbe tretjega odstavka 22. čl. Zakona o prekrških (v nadaljevanju ZP-1) določilo globo 800,00 EUR in 18 kazenskih točk, s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije, nakar mu je ob uporabi določbe 27. čl. ZP-1 izreklo enotno globo 1.010,00 EUR in 22 kazenskih točk, s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja za prekršek, storjen z motornim vozilom B kategorije, za vse kategorije motornih vozil, za katere je imel obdolženi dovoljenje, ko je storil prekršek, s katerim je dosegel predpisano število kazenskih točk. Sklenilo je še, da mora obdolženi plačati stroške za prihod prič ter sodno takso, ki bo odmerjena naknadno s plačilnim nalogom.

Proti takšni sodbi je obdolženčev zagovornik vložil pritožbo zaradi bistvene kršitve določb postopka o prekršku, zaradi kršitve materialnih določb tega zakona ali predpisa, ki določa prekršek, zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja ter zaradi odločitve o sankcijah in o stroških postopka o prekršku. Predlaga, da višje sodišče njegovi pritožbi ugodi, razveljavi sodbo okrajnega sodišča in postopek o prekršku zoper obdolženega ustavi.

Pritožba ni utemeljena.

Višje sodišče je ob preizkusu izpodbijane sodbe, ki ga je opravilo v okviru pritožbenih navedb, ugotovilo, da je sodišče prve stopnje vsa odločilna dejstva pravilno ugotovilo. Dokazno oceno je sprejelo v skladu z določbami 133. čl. ZP-1, kar pomeni, da je vestno pretehtalo vse dokaze in na podlagi takšne presoje sprejelo pravilne zaključke. Obdolženi se v pritožbi sklicuje na neprištevnost, ki naj bi jo povzročile zdravstvene težave. Takšne pritožbene navedbe pa so nove in se v skladu z določbo tretjega odstavka 157. čl. ZP-1 ne upoštevajo pri odločanju o pritožbi. Po navedeni zakonski določbi mora namreč pritožnik pri uveljavljanju zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja na podlagi novih dejstev in dokazov verjetno izkazati, da jih brez svoje krivde ni mogel uveljavljati v postopku na prvi stopnji. Tega pa obdolženi ni storil. V zagovoru je sicer navajal, da je zaradi prehlada tistega dne vzel nekaj zdravil, ki se jih lahko jemlje brez recepta zdravnika, vendar je to navajal v zvezi s svojim nestrinjanjem z rezultatom preizkusa z alkotestom. Kot pa je razvidno iz zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti z alkotestom (priloga A2), je bil preizkus opravljen v skladu z navodili proizvajalca, obdolženi se je z rezultatom preizkusa strinjal in zapisnik brez pripomb podpisal. Iz vsebine zapisnika ne izhaja, da bi se obdolženi skliceval na kakršnekoli zdravstvene težave. V skladu z določbami 80. čl. Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP) je zapisnik, ki je sestavljen v skladu z določbami tega zakona javna listina in kot tak dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav, razen tistih delov zapisnika, h katerim bi obdolženi dal pripombo, da niso pravilno sestavljeni. Kot pa je bilo že povedano, obdolženi na vsebino zapisnika ni imel nikakršnih pripomb. Zato višje sodišče nima razloga za kakršenkoli pomislek glede vsebine dejanja postopka in danih izjav obdolženca ob obravnavanju prekrška s strani policistov. Prav tako pritožbene navedbe ne morejo izpodbiti ugotovitve sodišča prve stopnje, da je obdolženi zaradi kršitve pravila o prednosti na križišču povzročil prometno nesrečo. Tudi navedbe, da je do prometne nesreče prišlo zaradi obdolženčevih zdravstvenih težav, so nove in zato ob odločanju o pritožbi neupoštevne. Obdolženi je namreč v svojem zagovoru pripisoval odgovornost za prometno nesrečo voznici, ki je pripeljala iz nasprotne smeri in vozila naravnost in se na kakršnekoli lastne zdravstvene težave v zvezi s tem ni skliceval. Sicer pa glede na okoliščine prometne nesreče tudi sicer višje sodišče nima nikakršnih pomislekov v pravilnost zaključkov sodišča prve stopnje.

Ker obdolženčeva pritožba ni utemeljena, sodišče prve stopnje pa tudi ni zagrešilo nobene od kršitev na katere je treba paziti po uradni dolžnosti (159. čl. ZP-1), jo je višje sodišče zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (tretji odstavek 163. čl. ZP-1).

Ker obdolženec s pritožbo ni uspel, mora, v skladu z določbo prvega odstavka 147. čl. ZP-1, kot stroške pritožbenega postopka plačati sodno takso, ki se odmeri po tarifnih št. 8111, 8114 in 8132 Zakona o sodnih taksah (ZST-1).


Zveza:

ZP-1 člen 157, 157/3.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.09.2009

Opombe:

P2RvYy02MTg4OQ==