<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba PRp 133/2009

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Oddelek za prekrške
ECLI:ECLI:SI:VSKP:2009:PRP.133.2009
Evidenčna številka:VSK0004013
Datum odločbe:22.05.2009
Področje:PREKRŠKI - PREKRŠKOVNO PROCESNO PRAVO
Institut:pravna presoja dejanja - dokazna ocena

Jedro

Sodišče ni vezano na predlog predlagatelja postopka glede pravne presoje dejanja (3. odst. 132. čl. ZP-1), ob presoji navedb predlagatelja v obdolžilnem predlogu, v povezavi z dokazi, ki jih je presojalo sodišče prve stopnje, pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja prekrška uporabilo predpis, ki ga ne bi smelo uporabiti.

Izrek

Izpodbijana sodba se s p r e m e n i

tako, da je obdolženi P.K., z osebnimi podatki razvidnimi iz sodbe sodišča prve stopnje,

odgovoren

za prekršek po določbi 234. čl. v zvezi z določbo četrtega odstavka 29. čl. ZVCP-1, ki ga je storil s kršitvijo določbe 1. alinee drugega odstavka 29. čl. ZVCP-1 s tem, da je dne 10. avgusta 2008 ob 17.30 uri vozil v cestnem prometu osebni avtomobil reg. št. 1 po glavni cesti drugega reda št. 102, iz smeri T. proti S., pri tem pa za drugim vozilom, ki je vozilo po istem prometnem pasu, ni vozil na razdalji, da bi lahko vozilo ustavil in s tem preprečil trčenje v zadnji del osebnega avtomobila reg. št. 2, ki ga je pred njim vozila voznica M.Č., ko je ustavila vozilo na smernem vozišču z vključenim smernim kazalcem za zavijanje levo na stransko cesto, ker nasprotno smerno vozišče ni bilo prosto za zavijanje levo. S tem je povzročil prometno nesrečo druge kategorije, v kateri je na vozilu reg. št. 2 nastala materialna škoda ,voznica osebnega avtomobila M.Č. pa je bila lahko telesno poškodbo.

Obdolžencu se na podlagi določb 234. čl. ZVCP-1, v zvezi z določbo četrtega odstavka 29. čl. ZVCP-1

izreče

globa 200,00 EUR (dvesto eurov)

in stranska sankcija 5 (pet) kazenskih točk, zaradi prekrška storjenega z motornim vozilom B kategorije.

Obdolženec mora globo plačati v roku 30 dni od vročitve prepisa te sodbe. Če globa ne bo plačana v določenem roku, se izterja tako, da se obdolžencu določi uklonilni zapor, ki traja, dokler globa ne bo v celoti plačana, vendar najdlje 30 dni. Z izvršitvijo uklonilnega zapora ne preneha obveznost plačila globe. Če obdolženec tudi po uklonilnem zaporu ne plača globe, se globa izterja prisilno. Obdolženec lahko do izteka roka za plačilo globe sodišču predlaga, da se globa plača v obrokih, prav tako lahko obdolženec, ki zaradi premoženjskega stanja ali svojih možnosti za plačilo ne more plačati globe, predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloga v splošno korist ali v korist samoupravne lokalne skupnosti.

Sodna taksa za stroške pritožbenega postopka se ne določi.

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Idriji je z izpodbijano sodbo razsodilo, da je obdolženi P.K. odgovoren za prekršek po 234. čl. v zvezi s petim odstavkom 30. čl. ZVCP-1. Na podlagi navedenih zakonskih določb mu je sodišče prve stopnje izreklo globo v znesku 460,00 EUR in stransko sankcijo šestih kazenskih točk, za prekršek storjen z motornim vozilom B kategorije. Sodišče prve stopnje je še sklenilo, da mora obdolženec na podlagi 143 in 144. čl. ZP-1 plačati stroške postopka – sodno takso, ki bo odmerjena po Zakonu o sodnih taksah, po pravnomočnosti sodbe.

Proti takšni sodbi se je obdolženec pritožil. Ne strinja se z odločitvijo sodišča prve stopnje, da je storil prekršek po 234. čl. v zvezi s petim odstavkom 30. čl. ZVCP-1. Navaja, da je vožnja iz smeri T. proti S. potekala v strnjeni koloni, ker pa je bil zaradi zahajajočega sonca zaslepljen, je spregledal smerni kazalec na vozilu voznice pred njim. Meni, da je vozil na prekratki varnostni razdalji ne pa z neprilagojeno hitrostjo. Prav tako se ne strinja z izrečeno globo, ki predstavlja 61,33 % njegovega osebnega dohodka, zaradi česar bi bila lahko ogrožena socialna varnost družine. Tudi stranska sankcija v višini šestih kazenskih točk se mu ne zdi logična, saj je krivdo dejansko priznal.

Pritožba obdolženca je utemeljena.

Sodišče ni vezano na predlog predlagatelja postopka glede pravne presoje dejanja (3. odst. 132. čl. ZP-1), ob presoji navedb predlagatelja v obdolžilnem predlogu, v povezavi z dokazi, ki jih je presojalo sodišče prve stopnje, pa se izkaže, da je sodišče prve stopnje zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja prekrška uporabilo predpis, ki ga ne bi smelo uporabiti. Zato je višje sodišče sodbo sodišča prve stopnje spremenilo, kot je razvidno iz izreka (šesti odstavek 163. čl. ZP-1). Že iz opisa dejanskega stanja prekrška, razvidnega iz obdolžilnega predloga, ki je povzeto iz zapisnika o ogledu kraja prometne nesreče (priloga A1spisa), pa tudi iz zagovora obdolženca, ki ga noben dokaz ne izpodbija, je razvidno, da sta oškodovanka M.Č. in obdolženi do mesta, na katerem je prišlo do prometne nesreče, po glavni cesti iz T. proti S. vozila drug za drugim. Ker je oškodovanka nameravala zaviti levo na stransko cesto, in se, ker vozišče iz nasprotne smeri ni bilo prosto, zaradi tega ustavila, obdolženi pa za njo ni vozil na zadostni varnostni razdalji, da bi lahko zaradi manevra voznice pred njim pravočasno ustavil, je prišlo do trčenja obdolženčevega vozila s prednjim delom v zadnji del vozila oškodovanke.

ZVCP-1 v prvem odstavku 29. čl. določa, da mora voznik, ki vozi za drugim vozilom po istem prometnem pasu, voziti za njim na razdalji, ki ni manjša od razdalje, ki jo pri hitrosti, s kakršno vozi, prevozi v dveh sekundah (varnostna razdalja). Iz določbe prve alinee drugega odstavka istega člena pa je razvidno, da mora varnostna razdalja glede na vozne razmere omogočati, da lahko voznik zmanjša hitrost ali ustavi in s tem prepreči trčenje, če voznik, ki vozi pred njim, zmanjša hitrost ali ustavi. Višje sodišče ugotavlja, da je obdolženi, ki je vozil za oškodovanko, prometno nesrečo povzročil prav zaradi prekratke varnostne razdalje. Prekršek je storil iz malomarnosti, saj ni ravnal s potrebno pazljivostjo, s katero bi glede na okoliščine in osebne lastnosti moral ravnati. Navaja namreč, da ga je pri vožnji slepilo zahajajoče sonce, v takšnih okoliščinah pa bi moral biti kot voznik še bolj pozoren na vožnjo vozila pred seboj. Vsakemu vozniku je namreč znano, da je v okoliščinah, ko ga slepi zahajajoče sonce, težje opaziti nakazano spremembo smeri drugega vozila, kot ob normalni vidljivosti. Ker obdolženi ni ravnal s potrebno pazljivostjo in je zaradi tega povzročil prometno nesrečo druge kategorije (na vozilu oškodovanke je nastala materialna škoda – poškodovan je bil zadnji odbijač vozila, zadnja vrata, zadnja leva bočna vrata, oba zadnja blatnika in streha; oškodovanka je utrpela lahko telesno poškodbo- nateg mišic vratne hrbtenice), je odgovoren za prekršek po 234. čl. v zvezi s četrtim odstavkom 29. čl. ZVCP-1.

Za navedeni temeljni prekršek po 4. odstavku 29. člena ZVCP-1 predpisuje izrek globe v znesku 120,00 EUR, 234. čl. istega zakona pa v prvem odstavku določa, da se udeleženec cestnega prometa, ki s prekrškom povzroči prometno nesrečo, razen prometne nesreče z neznatno nevarnostjo, kaznuje za prekršek z globo najmanj 200,00 EUR. Izreče se mu tudi pet kazenskih točk, lahko pa se mu izreče tudi prepoved vožnje motornega vozila. Glede na določbo drugega odstavka istega člena, sankcija, izrečena v skladu s prejšnjim odstavkom, ne more biti nižja od sankcije predpisane za enak temeljni prekršek.

Glede na težo prekrška in posledice (obseg škode in težo poškodbe oškodovanke), stopnjo obdolženčeve odgovornosti (očita se mu malomarnost) ter ostale okoliščine, ki v skladu z določbami 26. čl. ZP-1 vplivajo na odločitev o tem ali naj bo sankcija večja ali manjša (obdolženec je zaposlen, prejema 700,00 EUR mesečnega dohodka, je poročen, oče dveh otrok, nekaznovan, prekršek je priznal in ga obžaloval), je višje sodišče presodilo, da je obdolžencu primerna sankcija globa v znesku 200,00 EUR in pet kazenskih točk zaradi prekrška storjenega z motornim vozilom B kategorije.

Iz navedenih razlogov je zato višje sodišče, ob ugotovljenem drugačnem dejanskem stanju prekrška in pravni opredelitvi, obdolžencu v spremenjeni sodbi izreklo globo v znesku 200,00 EUR in stransko sankcijo pet kazenskih točk zaradi prekrška, storjenega z motornim vozilom B kategorije. Izrek o posledicah, če globa ne bi bila plačana, možnosti plačila globe v obrokih ter možnosti, da obdolženi predlaga, da se plačilo globe nadomesti z opravo določene naloge v splošno korist ali korist samoupravne lokalne skupnosti, temelji na določbah 18. in 19. čl. ZP-1.

Ker je bilo s sodbo višjega sodišča odločeno v obdolženčevo korist, se sodna taksa za stroške pritožbenega postopka ne določi (drugi odstavek 147. čl. ZP-1).


Zveza:

ZP-1 člen 132, 132/3, 133.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
04.09.2009

Opombe:

P2RvYy02MTg4MA==