VSK sodba PRp 5/2009

Jedro

1. Obdolženec je zapisnik podpisal na mestu, ki je predvideno za podpis preizkušanca. Res je, da podpis ni čitljiv, vendar policist ni dolžan preverjati kako se obdolženi sicer podpisuje.

2. Obdolženi je storil prekršek z motornim vozilom, za katero je potrebno vozniško dovoljenje za kategorijo A. Te pa obdolženec nima. Zato mu kazenskih točk v cestnem prometu zaradi prekrška ni mogoče izreči, prav tako tudi ne stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije, za katere je obdolženi vozniško dovoljenje v času prekrška imel.

Izrek

Ob odločanju o pritožbi obdolženega M.F. se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti v odločitvi o pravni opredelitvi prekrška s p r e m e n i

tako, da je obdolženi odgovoren za prekršek po d. točki 3. odstavka 130. člena ZVCP-1 in se mu globa izreče le na podlagi citirane zakonske določbe, v odločitvi o izrečenih stranskih sankcijah pa se izpodbijana sodba spremeni

tako, da se stranski sankciji 18 kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije B-, C-, G- in H- za prekršek, storjen z motornim vozilom A kategorije, ne izrečeta.

Sicer se pritožba kot neutemeljena zavrne in v izpodbijanih a nespremenjenih delih p o t r d i

sodba sodišča prve stopnje.

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je Okrajno sodišče v Piranu razsodilo, da je obdolženi M.F. odgovoren za prekršek po določbi 5. odstavka 130. člena ZVCP-1. Na podlagi d. točke 3. odstavka, v zvezi z določbo 5. odstavka 130. člena ZVCP-1 in ob uporabi 3. odstavka 22. člena Zakona o prekrških (dalje: ZP-1) mu je bila izrečena globa 800,00 EUR in stranska sankcija 18 kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije B, C, G in H, za prekršek storjen z motornim vozilom A kategorije. Sodišče je sklenilo še, da se obdolžencu na podlagi 112. člena ZP-1 čas, ko je bil pridržan pred izdajo sodbe o prekršku od 06.55. ure do 18.00 ure dne 12.7.2008 všteje v globo v višini 20,00 EUR ter da mora obdolženec plačati kot stroške postopka povprečnino 100,00 EUR in stroške prihoda priče v znesku 11,20 EUR.

Proti sodbi se je obdolženec pritožil po zagovorniku, kot navaja, iz vseh pritožbenih razlogov. Predlaga, da višje sodišče pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni, tako da obdolženega oprosti, podrejeno pa da pritožbi ugodi, izpodbijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Ob odločanju o pritožbi obdolženca, je bilo treba izpodbijano sodbo spremeniti po uradni dolžnosti, sicer pa pritožba ni utemeljena.

Zapisnik o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav (kar je tudi zapisnik o preizkusu alkoholiziranosti št. 46 z dne 12.7.2008- dokaz A1 v prilogi spisa), sestavi policist, ki vodi postopek. Ta v zapisnik tudi vpiše morebitne obdolženčeve opombe. Obdolženec sam lahko le podpiše zapisnik ali pa podpis zapisnika odkloni, kar v takem primeru prav tako policist vpiše v zapisnik z navedbo razloga za odklonitev podpisa, če ga preizkušanec navede. Obdolženec je zapisnik podpisal na mestu, ki je predvideno za podpis preizkušanca. Res je, da podpis ni čitljiv, vendar policist ni dolžan preverjati kako se obdolženi sicer podpisuje. Iz zapisnika je namreč razvidno, da se je obdolženi z rezultatom preizkusa strinjal, kar je policist označil pod tč. I/4 zapisnika. Višje sodišče ugotavlja, da je zapisnik sestavljen v skladu z določbami Zakona o splošnem upravnem postopku (ZUP; 80. člen) in je dokaz o poteku in vsebini dejanja postopka in danih izjav. Obdolženec sicer lahko dokazuje nepravilnosti zapisnika, vendar pri tem s pavšalnim zatrjevanjem v zagovoru (kar ponavlja tudi v pritožbi), da postopek ni bil pravilno voden, ne more biti uspešen. Iz citiranega zapisnika je namreč tudi razvidno, da je bil obdolžencu odrejen preizkus alkoholiziranosti kot vozniku motornega kolesa, da mu je bil pojasnjen način uporabe alkotesta, kot tudi, da je bil opravljen v skladu z navodili proizvajalca, rezultat preizkusa pa je bil ugotovljen v obdolženčevi prisotnosti, kar nenazadnje potrjuje obdolženec tudi v zagovoru. Ker obdolženec ne pove, v čem naj bi bil postopek voden nepravilno, takšne trditve ni mogoče preizkusiti. Glede na navedeno so pritožnikove navedbe, da se z rezultatom preizkusa ni strinjal ter da zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti ni podpisal, neutemeljene, kot tudi ni podana zatrjevana kršitev, ker sodišče ni preverjalo kakšen podpis ima obdolženi. Kot je namreč navedlo sodišče prve stopnje v razlogih sodbe, je dejanski stan prekrška ugotavljalo tudi na podlagi izpovedi priče policista A.K., ki je podrobno in prepričljivo opisal okoliščine prekrška, njegova izpoved je skladna z navedbami v obdolžilnem predlogu, pa tudi z vsebino zapisnika o preizkusu alkoholiziranosti. Zato višje sodišče nima pomislekov glede ugotovitve sodišča prve stopnje, da je prav obdolženi storil očitani prekršek kot voznik motornega kolesa in je zanj tudi odgovoren.

Pač pa je treba sodbo sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti spremeniti glede pravne opredelitve prekrška in glede odločitve o izreku stranskih sankcij. ZP-1 v 2. odstavku 22. člena namreč določa, da se kazenske točke v cestnem prometu izrečejo vozniku, ki ima veljavno vozniško dovoljenje, oziroma osebi, ki ji je začasno odvzeto vozniško dovoljenje. Kot je razvidno iz izpodbijane sodbe, je obdolženi storil prekršek z motornim vozilom, za katero je potrebno vozniško dovoljenje za kategorijo A. Te pa, kot ugotavlja sodišče prve stopnje, obdolženec nima. Zato mu kazenskih točk v cestnem prometu zaradi prekrška ni mogoče izreči, prav tako tudi ne stranske sankcije prenehanja veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije, za katere je obdolženi vozniško dovoljenje v času prekrška imel. Do takšne razlage privede tudi vsebina določbe 2. odstavka 148. člena ZVCP-1. Iz te namreč izhaja, da se v vozniško dovoljenje, za katero je bilo izrečeno prenehanje veljavnosti, pa je bilo v njem vpisanih več kategorij motornih vozil, vpišejo vse te kategorije, če oseba opravi vozniški izpit za motorna vozila tiste oziroma tistih kategorij, s katerimi je storila prekršek ali prekrške, za katere so ji bile izrečene kazenske točke in izpolni druge pogoje za izdajo vozniškega dovoljenja, določene v prvem odstavku 148. člena ZVCP-1. Glede na navedeno je višje sodišče kršitev materialne določbe zakona (4. tč. 156. čl. ZP-1) odpravilo po uradni dolžnosti (159. čl. ZP-1) in izpodbijano sodbo v odločitvi o pravni opredelitvi prekrška in stranskih sankcijah spremenilo (7. odst. 163. čl. ZP-1) tako, da je obdolženi M.F. odgovoren za prekršek po d. točki 3. odstavka 130. člena ZVCP-1 (in ne za prekršek po 5. odstavku 130. člena ZVCP-1) in se mu globa izreče le na podlagi citirane zakonske določbe, stranski sankciji 18 kazenskih točk s prenehanjem veljavnosti vozniškega dovoljenja za kategorije B-, C-, G- in H- za prekršek, storjen z motornim vozilom A kategorije, pa se ne izrečeta.

Obdolžencu je bila za prekršek izrečena predpisana globa 800,00 EUR. Ob tem višje sodišče pripominja, da je sodišče prve stopnje v obrazložitvi izpodbijane sodbe očitno pomotoma zapisalo, da je za navedeni prekršek predpisana globa v najmanj takšnem znesku, saj je ta predpisana v fiksnem znesku. Navedena zmota pa ne vpliva na pravilnost sodbe glede višine izrečene globe. Obdolženec namreč ne navaja ničesar, kar bi narekovalo omilitev globe pod predpisano.

Ker sicer pritožba ni utemeljena, jo je višje sodišče kot neutemeljeno zavrnilo in v izpodbijanih a nespremenjenih delih potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

Ker je bilo s sodbo višjega sodišča deloma odločeno v obdolženčevo korist, se sodna taksa za stroške pritožbenega postopka ne določi ( 2. odst. 147.čl. ZP-1).

Datum zadnje spremembe:

04.09.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sodba PRp 123/2009
• VSK sklep EPVDp 25/2009
• VSK sklep EPVDp 26/2009