VSK sklep Cp 726/99

Jedro

Tretji, ki ni vložil predloga za vpis v zemljiško knjigo, postane udeleženec postopka, če je predlogu za vpis ugodeno. Ugovor lahko vloži le zoper sklep o vpisu, sklep o zavrnitvi predloga za vpis pa lahko izpodbija le predlagatelj.

 

Izrek

Pritožba R.B. se zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje ter obenem izbrišeta zaznambi zavrnitve predloga in vložene pritožbe.

 

Obrazložitev

Zemljiškoknjižna referentka je s sklepom zavrnila predlog predlagatelja za vpis spremembe posameznih delov stavbe in odpis parcel. Ugotovilo je, da predlagateljica za novo prerasporeditev posameznih delov stavbe, ki je že etažno razdeljena, ni predložila ustreznega načrta etažne delitve, z novo mapno kopijo, ni precizirala točne številke parcele, ki je predmet etažne delitve, lege stavbe in parcelne številke funkcionalnega zemljišča, v kolikor je ta drugačna od parcelne številke stavbe in ni predložila jasne risbe posameznih delov stavbe. Prav tako ni priložila pogodbe med etažnimi lastniki glede novega razporeda posameznih delov stavbe. Glede odpisa posameznih parcel bi morala predložiti ustrezno pogodbo, sklenjeno med vsemi etažnimi lastniki, ki so že vknjiženi kot lastniki posameznega dela stavbe, zato sodišče njenemu predlogu ni moglo slediti in je vpis v celoti zavrnilo.

Zoper ta sklep sta vložila ugovor R.B. in T.L., sodišče prve stopnje pa je odločilo, da ostane sklep zemljiškoknjižne referentke v celoti v veljavi. Glede ugovora R.B. je ugotovilo, da je ta udeleženec že vpisan kot lastnik stanovanja, sicer pa je njegov ugovor bil povsem pavšalen.

Zoper sklep o ugovoru se pritožuje R.B. po pooblaščencu in uveljavlja vse pritožbene razloge. V obrazložitvi navaja, da ni sporno, da je sam že vpisan kot etažni lastnik stanovanja. Pod Dn. št. ... pa je vložil v zbirko listin kupoprodajno pogodbo z dne 29.6.1993 in dodatek k tej pogodbi z dne 13.10.1993, iz teh listin izhaja, da je kupil tudi klet. Sodišče kleti ni moglo vknjižiti na njegovo ime, ker je v načrtu etažne delitve hiše bilo pomotoma navedeno, da spada klet k stanovanju, ki je v načrtu značeno z zeleno barvo. Zato mu je bilo naloženo, da predloži nov načrt ali popravek obstoječega načrta in ker tega ni storil, je bil njegov predlog za vknjižbo kleti zavrnjen.

Ko je V. vložila nov predlog oziroma popravek dotedanjega načrta, pa ponovno ni bila opravljena sprememba pri njegovem stanovanju, čeprav iz načrta izhaja sedaj prav to, kar je zatrjeval v svojem predlogu.

Zato meni, da je odločitev napačna. Če je bil njegov predlog zavrnjen, ker ni priložil popravka načrta ali novega načrta, bi moralo sodišče sedaj, ko razpolaga z novim načrtom, vknjižiti klet na njegovo ime. To, da je novi načrt oziroma popravek načrta priložen k predlogu, ki predlaga več sprememb v stanovanjski hiši in na zemljiščih, ki pa niso izvedljive, po njegovem mnenju ne more biti razlog, da se ne bi opravila vknjižba, ki je predlagana glede njegove nepremičnine. Če vloženi predlog in listine, ki so mu bile priložene ni bil v celoti sposoben za vknjižbo, bi moralo sodišče izvesti vsaj tiste vknjižbe, ki niso sporne. Glede njegove kleti ni nobenega spora in zato bi se v tem delu moral zemljiškoknjižni predlog izvesti.

Sklep zemljiškoknjižne referentke pa nima nobenih razlogov, zakaj je v delu, ki se nanaša na njegovo klet, bil zemljiškoknjižni predlog zavrnjen, zato se v tem delu ne da preizkusiti. Predlaga razveljavitev sklepa in ponovno odločanje ali spremembo tako, da se njegovemu ugovoru ugodi in odredi vknjižba, ki se je predlagala zanj.

Pritožba ni utemeljena.

Po določbi člena 65 Zakona o zemljiški knjigi (ZZK) je udeleženec v postopku za vpis predlagatelj postopka oziroma organ, na čigar zahtevo je sodišče uvedlo postopek po uradni dolžnosti, imetnik pravice, zoper katerega se predlaga vpis oziroma vodi postopek za vpis po uradni dolžnosti (nasprotni udeleženec), ter osebe, katerih pravni interes utegne biti zaradi vpisa prizadet. V konkretni zadevi, ko je zemljiškoknjižno sodišče predlog predlagatelja Vinakoper zavrnilo kot neutemeljen, pritožnika, ki bi sicer, če bi do vpisa na podlagi tega predloga prišlo, bil udeleženec postopka, ni mogoče šteti za udeleženca v smislu gornje določbe, zato niti pravnega interesa za ugovor zoper zavrnilni sklep ni imel. Predlagatelj je odločitev zemljiškoknjižne referentke sprejel, z njo se je strinjal, zato s sklepom, ki ga je izdala zemljiškoknjižna referentka, v pritožnikov pravni interes še ni bilo v ničemer poseženo. Le če bi bil dovoljen vpis v zemljiško knjigo, bi nastalo med udeleženci zemljiškoknjižnega postopka pravno razmerje, ki ga predlagatelj z enostranskim razpolaganjem ne bi mogel spreminjati. V primeru, da bi zemljiškoknjižno sodišče dovolilo vpis, bi imel vsak od etažnih lastnikov pravico vložiti pritožbo zoper sklep o vpisu. Ker pa je bil zemljiškoknjižni predlog zavrnjen, so vse navedbe, ki jih navaja pritožnik, v tem postopku pravno neupoštevne, saj bi v primeru, če je stanje takšno kot ga zatrjuje, moral pritožnik sam vložiti zemljiškoknjižni predlog, v katerem bi na podlagi novega popravljenega načrta predlagal ustrezno spremembo vpisa pri svoji nepremičnini. Sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom utemeljeno ni sledilo ugovoru pritožnika, po mnenju pritožbenega sodišča bi ta ugovor moralo celo zavreči, saj pritožnika ob odločbi, kot jo je sprejela referentka, še ni mogoče šteti za udeleženca postopka. Ker je z izpodbijanim sklepom odločeno, da ostane sklep referentke v veljavi, je takšna odločitev pravilna v dejanskem in pravnem pogledu, pritožba pa neutemeljena. Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov na podlagi 2. točke 95. člena ZZK pritožbo R.B. zavrnilo kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje ter hkrati odredilo izbris zaznambe zavrnitve predloga kot tudi izbris zaznambe vložene pritožbe.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSK sklep I Cp 608/2002
• VSM sklep Cp 1077/96
• VSL sklep IV Cpg 73/2001