<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep Cp 1050/99

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:1999:CP.1050.99
Evidenčna številka:VSK0000351
Datum odločbe:15.12.1999
Področje:nepravdno pravo
Institut:postopek za ureditev razmerij med solastniki

Jedro

V sklepu, s katerim odloči sodišče o načinu upravljanja, vzdrževanja in uporabe z nepremičninami, ki so skupno premoženje razvezanih zakoncev, mora sodišče odločiti tudi, v kakšnem sorazmerju nosita zakonca breme stroškov vzdrževanja, upravljanja in uporabe.

 

Izrek

Pritožbi predlagateljice se delno ugodi in sklep sodišča prve stopnje se v 1. in 3. točki izreka r a z v e l j a v i .

Sicer se pritožba predlagateljice zavrne kot neutemeljena in se sklep sodišča prve stopnje p o t r d i v nerazveljavljenem delu, to je v 2. točki izreka.

 

Obrazložitev

Okrajno sodišče v Novi Gorici je v nepravdni zadevi, opr. št. N 43/98, dne 21.6.1999 izdalo sklep, s katerim je v izključno upravljanje, uporabo in gospodarjenje predlagateljici I. K. P.

dodelilo stanovanjsko hišo v T., stoječo na parceli št...., vpisano v vl.št....k.o. T., v izključno uporabo, upravljanje in gospodarjenje nasprotnemu udeležencu R. P. pa je dodelilo štirisobno stanovanje v N.. Predlog predlagateljice, za izdajo začasne odredbe, da se v izključno upravljanje, uporabo in gospodarjenje njej dodeli štirisobno stanovanje v N., nasprotnemu udeležencu pa stanovanjska hiša v T., je sodišče prve stopnje kot neutemeljenega zavrnilo. O stroških postopka v višini 4.500,00 SIT je sodišče prve stopnje odločilo, da sta jih dolžna plačati nepravdna udeleženca vsak do ene polovice, stroške zastopanja pa vsak svoje. Nasprotnemu udeležencu je naložilo, da predlagateljjici plača nanj odpadli del stroškov v višini 2.500,00 SIT v roku 15 dni.

Sklep okrajnega sodišča s pritožbo izpodbija predlagageljica. Sodišču prve stopnje očita, da dejanskega stanja sploh ni ugotavljalo oziroma ga je nerpavilno in nepopolno ugotovilo, saj je svojo odločitev oprlo le na zatrjevanje nasprotnega udeleženca, da nima razen stanovanja v N., drugega prebivališča, medtem ko naj bi predlagateljica imela stanovanje v L.. Sama je na glavni obravnavi predlagala izvedbo dokaza, ki ga sodišče ni dopustilo, s katerim bi dokazala, da nasprotni udeleženec že več kot leto in pol ne živi v stanovanju v N., pač pa pri svoji izvenzakonski partnerki. Na to kaže tudi zanemarjenost stanovanja in dejstvo, da ne plačuje stroškov stanovanja, zaradi česar je bila tudi odklopljena elektrika.

Stanovanjsko podjetje jo toži za plačilo stroškov stanovanja za obdobje 1995-96 v višini preko 260.000,00 SIT, stroški stanovanja pa tudi v naslednjih letih niso bili poravnani. S sklepom je sodišče odločilo ravno obratno kot je sama predlagala. Meni, da bi glede na obveznosti, ki jih ima lažje skrbela za stanovanje v N., saj tja prihaja ob vikendih na obisk k hčerki. Brez večjih investicijskih vlaganj bi lahko vzdrževala stanovanje, medtem ko je za vzdrževanje hiše potrebno večje investiranje. Nasprotni udeleženec ima po njenem mnenju drugačne možnosti, da skrbi za objekt v T. in ga zaščiti pred nadaljnjim propadanjem, tudi z lastnim fizičnim delom, saj ima za to več prostega časa in ni obremenjen s skrbjo za skupne otroke. Iz ureditve zunanje okolice objekta je razvidno, da nasprotni udeleženec zahaja v T. in tam prireja piknike ter skrbi za urejanje okolice in vrta. Tudi sicer je čustveno bolj navezan na ta objekt, saj je v neposredni bližini hiše staršev, hiša sama pa stoji na parceli, ki jo je nasprotnemu udeležencu podaril njegov oče, zato je v postopku delitve skupnega premoženja tudi realno pričakovati, da bo ta del premoženja pridobil nasprotni udeleženec in bi torej moral imeti interes, da v objekt vlaga. Po mnenju pritožnice je sodišče kršilo tudi 115. čl. Zakona o nepravdnem posotpku (ZNP) v zvezi s 117. čl.

ZNP, ker v sklepu, s katerim je odločilo o načinu upravljanja in uporabe skupnega premoženja ni odločalo tudi v kakšnem sorazmerju nosijo solastniki stroške vzdrežvanja, upravljanja in uporabe. Glede odločitve prvostopnega sodišča o začasni odredbi pa pritožnica meni, da je odločitev sodišča onemogočila uporabo, gospodarjenje in upravljanje skupnega premoženja in dosegla ravno tisto stanje, ki naj bi ga izdaja začasne odredbe odpravila, to pa je preprečitev znatne premoženjske škode na skupnem premoženju, samovoljo nasprotnega udeleženca in očitno krivico, ki se ji dogaja. Višjemu sodišču zato predlaga, da izpdobijani sklep spremeni skladno s predlogom predlagateljice za izdajo začasne odredbe.

Pritožba predlagateljice je utemeljena v navedenem obsegu.

Sodišče prve stopnje je pravilno razlogovalo, da je odločitev sodišča na podlagi 112. čl. ZNP glede rednega upravljanja solastnega premoženja razvezanih zakoncev začasna do dokončne razdelitve skupnega premoženja in da sklep izdan v tem postopku ne prejudicira razdružitvenega postopka, ampak mora zagotoviti nemoteno uporabo skupnega premoženja in preprečevanje morebitnih sporov, ki bi lahko iz tega nastali. Tudi če je odločitev začasna, mora dejansko stanje na podlagi katerega sprejme svojo odločitev natančno ugotoviti, kar pa v določenem primeru ni bilo, kot pritožba upravičeno opozarja.

Sodišče prve stopnje je po oceni pritožbenega sodišča preuranjeno odločilo, da prejme v izključno upravljanje, gospodarjenje in uporabo stanovanjsko hišo v T. predlagateljica, stanovanje v N. pa nasprotni udeleženec. Pri tem pa sodišče prve stopnje sploh ni odločilo v kakšnem razmerju nosijo solastniki stroške vzdrževanje, upravljanja in uporabe, na kar izrecno napotuje 115. čl. ZNP. Sodišče prve stopnje je v celoti verjelo nasprotnemu udeležencu, da v stanovanju v N. prebiva in da nima drugih bivalnih prostorov. To naj bi bilo vodilo za odločitev, da stanovanje dobi v upravljanje on. Pri tem pa ni preverilo trditev predlagateljice dane že tekom postopka in sedaj v pritožbi tudi ponovljene; da nasprotni udeleženec ne prebiva v tem stanovanju, ampak pri svoji izvenzakonski partnerici; da v navedenem stanovanju ne more prebivati, kajti že od novega leta dalje je izklopljena elektrika in če elektrike v stanovanju ni, se tega ne da uporabljati za bivanje, da na navedenem naslovu ne prejema nobenih pošiljk in da je stanovanje tako hudo zanemarjeno, da se zaradi takšnega stanja ne more uporabljati. Razjasnitev teh okoliščin pa je pomembna za odločitev v celotni zadevi, posebej pa še, ker sodišče prve stopnje ni navedlo razlogov k odločitvi, da hišo v T. prejme v upravljanje predlagateljica. Enostavno je namreč štelo, da hiša v T.

po odločitvi glede stanovanja pripade predlagateljici, ne da bi ugotavljalo tudi pomembne okoliščine, ki jih v pritožbi izpostavlja predlagateljica in sicer; da dela in živi v L., da prihaja v N. ob vikendih na obisk k starejši hčerki in da je nemogoče voziti se iz L.

v T., da bi skrbela za hišo oziroma ukrenila vse potrebno, da bi hišo zaščitila od propadanja. Možnosti nasprotnega udeleženca za to so boljše, saj je od hiše v T. oddaljen le 15 km, ima več prostega časa, ker dela v turnusih, poleg tega pa je hiša v T. v neposredni bližini hiše njegovih staršev; da v T. redno prihaja, ker ureja vrt in okolico hiše. Vse te navedene okoliščine so ostale neraziskane, zato je odločitev sodišča prve stopnje preuranjena in je pritožbeno sodišče moralo pritožbi predlagateljice ugoditi ter izpodbijani sklep razveljaviti in zadevo vrniti sodišču prve stopnje v ponovno odločanje /čl. 380/3 Zpp v zvezi s čl. 37 ZNP).

Ni pa pritožbeno sodišče ugodilo pritožbi predlagateljice zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe, kajti z istimi razlogi, kot jih je navedla v pritožbi zoper sklep o glavni stvari, pritožnica ne more uspeti. 114. čl. ZNP res določa, da sodišče na predlog udeležencev lahko izda začasno odredbo, če to zahtevata okoliščini primera, zlasti zato, da bi se preprečila znatna premoženjska škoda, samovolja in očitna krivica za posamezne solastnike oz. udeležence. Pritožbene trditve, ki uspešno izpodbijajo odločitev sodišča prve stopnje glede upravljanja s premoženjem pa ne morejo izpodbiti odločitve glede zavrnitve predloga za začasno odredbo, kajti predlagateljica ni izkazala predpostavk za izdajo te začasne odredbe, kot je to sodišče prve stopnje izrecno ugotovilo.

Neutemeljeno pritožbo zoper sklep o zavrnitvi predloga za izdajo začasne odredbe je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

 


Zveza:

ZNP člen 112, 115, 112, 115.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01MDExMA==