VSK sklep Cp 556/99

Jedro

V primeru spora o obsegu skupnega premoženja se na pravdo napoti tisti, ki trdi, da določeno premoženje spada v skupno premoženje zakoncev.

 

Izrek

Pritožbi nasprotnega udeleženca se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se s p r e m e n i tako, da se glede obsega spornega skupnega premoženja napoti na pravdo predlagateljica; v ostalem delu se pritožba zavrne in v nespremenjenem a izpodbijanem delu p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje nasprotnega udeleženca napotilo na pravdo, in sicer mu je naložilo, da v roku 30 dni od dneva pravnomočnosti tega sklepa vloži pri pristojnem sodišču tožbo, na podlagi katere bo dokazal, da v skupno premoženje zakoncev ne spada osebni avto, priključek za telefon, televizor, zakonska spalnica, aluminijasta cev za zalivanje, puša (prav preša) za grozdje in stiskalnica, dve cisterni za nafto, in sicer 2000 l in 200 l, 2 cisterni za vino po 200 hl ter 2 cisterna za vino za 1 hl in da znaša njegov delež na skupnem premoženju 4/5, delež predlagateljice pa 1/5. Nepravdni postopek je prekinilo do pravnomočne odločitve v pravdnem postopku oziroma do poteka roka za vložitev tožbe. Nasprotnega udeleženca je poučilo, da v primeru, če ne bo vložil tožbe, bo sodišče nadaljevalo postopek ne glede na toženčeve ugovore, sicer pa se bo nepravdni postopek nadaljeval po pravnomočno zaključenem pravdnem postopku. Odločitev je utemeljilo z zakonsko domnevo, da sta deleža enaka, zato mora višji delež v pravdi dokazati nasprotni udeleženec, prav tako mora po mnenju prvostopnega sodišča dokazati, da tisti predmeti, ki so sporni ne sodijo v skupno premoženje, saj je iz zatrjevanj predlagateljice, da so bili ti predmeti kupljeni oz.

plačani v času trajanja zakonske zveze štelo, da so zatrjevanja nasprotnega udeleženca manj verjetna.

Proti temu sklepu je vložil nasprotni udeleženec pritožbo. V pritožbi zatrjuje, da bi sodišče moralo najprej ugotoviti, katere stvari nesporno spadajo v skupno premoženje, nato obseg natančno določenih stvari, pri čemer bi moralo ugotoviti, ali so sporne stvari sploh res kdaj obstajale in ali še obstajajo in šele nato odločiti o prekinitvi postopka in napotitvi na pravdo. Nasprotni udeleženec je v odgovoru na predlog podal ugovore zoper obseg skupnega premoženja in zatrjeval, da nekatere v predlogu navedene stvari ne morejo biti predmet tega delitvenega postopka. Sodišče pa o tem ugovoru niti ni odločalo. Nasprotni udeleženec ne ve, ali so njegovi ugovori, da generične stvari ne morejo biti predmet tega postopka, utemeljeni ali ne. Zato tudi ne ve, na katerem premoženju naj dokazuje večji solastninski delež.

Poleg tega so nekatere stvari že v predlogu navedene presplošno in je mogoče le ugibati, katere stvari ima predlagateljica v mislih. Glede avtomobila nasprotni udeleženec zatrjuje, da je ta avto kupil njegov oče in ga tudi registriral na svoje ime, zato ta avto ne more soditi v skupno premoženje.

Priključek za telefon nesporno sodi v skupno premoženje, saj je to nasprotni udeleženec povedal, ko je bil zaslišan. Televizor je last njegovega očeta. Zakonsko spalnico je kupil nasprotni udeleženec pred zakonom s predlagateljico in jo tudi plačal, sicer že po sklenitvi zakonske zveze, s svojim denarjem. Glede cistern za nafto je že iz zaslišanja nasprotnega udeleženca mogoče razbrati, da je material imel nasprotni udeleženec pred sklenitvijo zakonske zveze. V zakonu je bilo opravljeno le delo, pa še to brezplačno kot darilo nasprotnemu udeležencu. Sodišče pa nasprotnemu udeležencu ni verjelo niti to, da so aluminijasta cev za zalivanje in stiskalnica last S.Z. in ne predlagatelja (pravilno nasprotnega udeleženca). Kaj je puša za grozdje, pa nasprotni udeleženec niti ne ve. Verjetno je mišljena preša, vendar tudi ta ni njegova last. Enako velja za vinsko posodo. Ne obstoji niti cisterna, velikosti 1 hl. Vsekakor nasprotni udeleženec nima nobenega interesa, da bi dokazoval, da stvari, ki jih nepravdna udeleženca nista kupila in jih nikoli ni bilo pri hiši, ne sodijo v skupno premoženje. Nasprotno, on je za nakup stanovanja, v katerem sedaj živi predlagateljica, prispeval 600.000 ITL, kot je tudi odplačeval kredit za osebni avto. Iz teh razlogov predlaga razveljavitev zadeve in ponovno odločanje na prvi stopnji.

Pritožba je utemeljena.

V nepravdnem postopku se v skladu s 118. čl. ZNP v zvezi s 130. čl.

ZNP opravi delitev predmetov, ki spadajo v skupno premoženje.

Določitev teh predmetov spada v primeru spora v pravdni postopek, kot določa 3. odst. 118. čl. ZNP, ki napotuje na določbe 9. in 10. čl.

ZNP. 2. odst. 9. čl. ZNP pa določa, da v primeru spora sodišče praviloma na pravdo napoti tistega udeleženca, katerega pravico šteje za manj verjetno, lahko pa tudi drugega udeleženca glede na njegov interes za ureditev pravnega razmerja.

V primeru, ko gre za spor o višini deležev, se v skladu s to določbo na pravdo napoti tisti, ki zatrjuje višji delež od zakonske domneve iz 1. odst. 59. čl. ZZZDR. V konkretni zadevi je zato v tem delu sodišče prve stopnje pravilno napotilo na pravdo nasprotnega udeleženca.

Drugačna pa je situacija pri obsegu skupnega premoženja. ZZZDR v 2. odst. 51. čl. določa le na splošno, da je skupno premoženje tisto premoženje, ki sta ga zakonca pridobila v času trajanja zakonske zveze. Če se predlaga delitev tega premoženja, mora biti obseg skupnega premoženja določen. V primeru, če se zakonca o obsegu ne sporazumeta, se obseg določi v pravdi. Pravni interes za pridobitev takšne sodne odločbe pa ima tisti, ki hoče doseči delitev skupnega premoženja. Zato bi glede tistih predmetov, ki so med udeležencema sporni, ali sodijo v skupno premoženje, moralo sodišče na pravdo napotiti predlagateljico in ne nasprotnega udeleženca, saj bo sodišče imelo v nepravdnem postopku podlago za nadaljevanje postopka delitve le, ko bo s pravnomočno sodbo določen obseg še spornega premoženja.

Dejstvo je, da je skupno premoženje praviloma enoten materialnopravni pojem. Zato delna delitev takšnega premoženja niti ne bi bila mogoča in je treba načeloma pritrditi pritožniku, da je v nepravdnem postopku treba najpej razčistiti celoten obseg skupnega premoženja.

Vendar okoliščina, da je predlagateljica navedla določen obseg predmetov ni ovira, da nasprotni udeleženec navede še drugo premoženje, za katerega on meni, da spada v skupno premoženje. V primeru spora glede teh predmetov, bi on moral vložiti tožbo oz. nasprotno tožbo. Katero premoženje spada v skupno premoženje, mora vedno dokazati tisti, ki trdi, da določeno premoženje spada v skupno premoženje. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče pritožbi nasprotnega udeleženca ugodilo in izpodbijani sklep v izreku, kjer je določeno, da mora za določene predmete dokazovati nasprotni udeleženec, da spadajo v skupno premoženje, spremenilo tako, da je na pravdo napotilo predlagateljico. Glede na takšno načelno odločitev se v posamezne predmete, ki so po pritožbi sporni, niti ni spuščalo, saj so v izpodbijanem sklepu zajeti predmeti, za katere predlagateljica trdi, da spadajo v skupno premoženje in mora zato ona to v pravdi dokazati.

Čeprav drži pritožbena trditev, da glede priključka za telefon niti ni več sporno, da spada v skupno premoženje, je bila napotitev na pravdo nujna. Izbira oblike pravnega varstva, to je postavljenega zahtevka, pa je itak stvar predlagateljice, zato bo v tožbi zajela res le sporno premoženje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 563/2000
• VSL sklep I Cpg 387/2001
• VSK sklep I Cp 43/2002