VSK sklep Cp 1423/99

Jedro

Na drugem prodajnem naroku se nepremičnina lahko proda za ceno, ki presega polovico ocenjene vrednosti nepremičnine. Če je doseženo soglasje strank, pa tudi pod polovico vrednosti.

 

Izrek

Pritožbi tretjega upnika in dolžnice se zavrneta in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje sklenilo, da se ponudnikoma M.B. in S.F. za 14.500.000,00 SIT domakne nepremičnina, to je vrstna stanovanjska hiša, vpisana v zemljiški knjigi v vl.

štev. ..., parc. štev. ... k.o. O. Odločilo je, da se bo navedena nepremičnina izročila ponudnikoma v primeru, da do 8.1.2000 položita preostanek kupnine v znesku 11.604.922,00 SIT na račun sodišča.

Proti temu sklepu sta vložila pritožbi tretja upnica in dolžnica.

Tretja upnica v pritožbi zatrjuje, da je sodišče prve stopnje z izpodbijanim sklepom kršilo določila Zakona o izvršbi in zavarovanju (ZIZ). Na drugi dražbi je domaknilo nepremičnino za ceno 14.500.000,00 SIT, kolikor sta ponudila edina ponudnika M.B. in S.F., čeravno je bila izklicna cena nepremičnine 28.950.785,80 SIT, med strankama pa ni bilo sporazuma, da se nepremičnina proda tudi za nižjo ceno od ugotovljene vrednosti. Po 4. odst. 188. člena ZIZ pa je nepremičnino na dražbi mogoče prodati za nižjo ceno le v kolikor se o tem stranke sporazumejo. V nasprotnem primeru so v danem primeru drugi upniki oškodovani, saj ne dobijo nič, čeprav je nepremičnina toliko vredna, da bi se lahko prodala za ceno, ki bi pokrila vse terjatve. Tretja upnica zato predlaga razveljavitev sklepa in ponovno obravnavanje zadeve.

Dolžnica pa v pritožbi navaja, da se ne strinja z odločitvijo, ker je terjatev sodišče napačno ugotovilo. Primerjava pogodbe tretje upnice z listinskimi podatki iz spisa je jasna. Niso pravilno obračunane obresti, zato je po njenem mnenju celoten postopek bil nepravilno voden. Predlaga razveljavitev sklepa.

Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi tretje upnice: Pritožnica določbo 188. člena ZIZ napačno razlaga. V 2. odst. 188. člena ZIZ je jasno določeno, da v primeru, če nepremičnine na prvem naroku ni bilo mogoče prodati, razpiše sodišče drugi narok, na katerem se sme nepremičnina prodati pod ugotovljeno vrednostjo, vendar ne za manj kot za polovico te vrednosti. V konkretni zadevi je bil razpisan drugi narok in na tem naroku nepremičnina ni bila prodana za manj kot za polovico vrednosti, saj je bila ocenjena na 28.950.785,80 SIT, prodana pa za 14.500.000,00 SIT, kar je več kot polovica s sklepom z dne 17.5.1999 ugotovljene vrednosti nepremičnine. Le v primeru, da bi se nepremičnina na drugem naroku prodala za ceno nižjo od polovice vrednosti, bi stranke in zastavni upniki morali sodišču podati izjavo, da se s tako podcenjeno vrednostjo strinjajo. V konkretnem primeru, ko je bila na drugem naroku nepremičnina prodana v skladu z določbami zakona, pa takšna izjava ni bila potrebna. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo tretje upnice zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

K pritožbi dolžnice: Dolžničina pritožba je očitno vložena le zaradi zavlačevanja izvršbe, saj je povsem pavšalna. Trditev, da terjatev ni točno ugotovljena, za to fazo niti ni pomembna, je pa tudi sicer povsem pavšalna. Izvršilni postopek se vodi na podlagi treh izvršilnih naslovov, gre torej za tri različne terjatve, ugotovljene v predhodnih postopkih. Prva izvira iz sporazuma, sklenjenega na sodišču v zadevi R ..., za drugo je izvršilni naslov predstavljal pravnomočni sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine Okrajnega sodišča v K. opr. št. I ..., tretja pa je ugotovljena s pravnomočno sodbo Okrožnega sodišča v K.

opr. št. P .... Glede pritožbenih trditev, da primerjava pogodb tretje upnice z listinskimi podatki spisa ni jasna, pritožbeno sodišče ugotavlja, da je predvsem ta pritožbena trditev nejasna in nerazumljiva, saj trditev, s katerimi dolžnica napada izvršilni naslov že v ugovoru zoper sklep o izvršbi izvršilno sodišče ne upošteva, sploh pa niso pomembne pri odločanju o pritožbi zoper izpodbijani sklep, s katerim je odločeno le o domiku nepremičnine najboljšemu ponudniku. Prav tako so povsem brez pomena za preizkus tega sklepa pavšalne trditve, da niso obresti pravilno izračunane.

Izpodbijani sklep je pravilen in zakonit, pritožba dolžnice pa neutemeljena, zato jo je pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP v zvezi s členom 15 ZIZ).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 395/2000
• VSL sklep IV Cp 3663/2005
• VSL sklep III Cp 397/94