<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep Cp 466/99

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:1999:CP.466.99
Evidenčna številka:VSK0000280
Datum odločbe:08.12.1999
Področje:civilno procesno pravo
Institut:posest - motenje posesti - ugotovitvena tožba - stroški postopka - delni umik tožbe

Jedro

Za ugotovitveni izrek in odločitev v motenjskih zadevah tožnik nima pravnega interesa, pri umiku tožbe ni pravno relevantno, ali je bila tožba utemeljena.

 

Izrek

Pritožba tožeče stranke se zavrne in se p o t r d i izpodbijani sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

V predmetni zadevi zaradi motenja posesti je prvostopno sodišče z izpodbijanim sklepom vzelo na znanje umik tožbe v delu, v katerem je tožnik s tožbo zahteval vzpostavitev prejšnjega stanja, zavrnilo je tožbeni zahtevek v delu, v katerem je tožnik zahteval, da se tožencu prepoveduje v bodoče motiti tožnika v posesti, ter naložilo tožniku da povrne tožencu pravdne stroške.

Zoper ta sklep se je pravočasno pritožil tožnik iz vseh pritožbenih razlogov. Predlagal je razveljavitev sklepa in vrnitev zadeve v novo sojenje, podrejeno pa, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep tako spremeni, da zahtevku ugodi. V pritožbi je navedel, da iz izvedenih dokazov nesporno sledi, da je toženec storil motilno dejanje.

Vzpostavitev v prejšnje stanje je bila izvršena po vloženi tožbi, kar je tudi nesporno, glede na tako stanje pa je v tem delu tudi logičen umik tožbe. Ne drži pa trditev, da je tožnik izgubil pravni interes na ugotovitvi, da je bilo motilno dejanje izvršeno in na prepovedi bodočega motenja s tem, ker je umaknil del zahtevka, ki se nanaša na vzpostavitev prejšnjega stanja. Ta interes še vedno obstaja, stranki še vedno živita v isti hiši, sta soseda in vedno lahko pride do novega motenja posesti. Tudi če tožnik ne bi imel več pravnega interesa na prepovedi bodočega motenja, bi morali stroški postopka bremeniti toženca. Tožnik ni propadel v pravdi, tožba je utemeljena in šele pod pritiskom tožbe je toženec dovolil vzpostavitev prejšnjega stanja. Tudi če bi tožnik v celoti umaknil tožbo, bi morali stroški bremeniti toženca, saj je šele po vložitvi tožbe dovolil priključek vode.

Pritožba ni utemeljena.

Tožnik navaja v pritožbi, da ni izgubil interesa na ugotovitvi, da je bilo motilno dejanje storjeno. Prvostopno sodišče o ugotovitvenem zahtevku res ni posebej odločalo in po oceni pritožbenega sodišča tožnik tudi ni izrecno in jasno postavil ugotovitvenega tožbenega zahtevka. Njegove trditve o motenju, navedbe o načinu in času motilnega dejanja v tožbenem zahtevku je mogoče šteti le kot del trditvene podlage tožbe ali pa kot pojasnitev k zahtevku zaradi vzpostavitve prejšnjega stanja in prepovedi bodočih motenj, ki sicer ni potrebna, ni pa tudi nič narobe, če v tožbenemu zahtevku je. Enako velja za odločitev sodišča, ki se realizira z izrekom in obrazložitvijo sklepa. Tudi če bi tožnik postavil ugotovitveni tožbeni zahtevek, bi ga sodišče moralo zavreči. Zakon o pravdnem postopku (v tej zadevi se uporablja še ZPP iz leta 1977 s spremembami in dopolnitvami) določa v 187. členu, da se z ugotovitveno tožbo lahko zahteva ugotovitev kakšne pravice, pravnega razmerja, pristnost ali nepristnost kakšne listine ali če ima tožnik kakšno drugo pravno korist od vložitve takšnega zahtevka. S tožbenim zahtevkom za ugotovitev motilnega dejanja, časa in načina motenja pa bi tožnik zahteval le ugotovitev dejstev in si s sodno odločbo v tem primeru v pravnem pogledu ne bi mogel ničesar pomagati, zato tudi ne bi imel pravnega interesa za takšno odločitev. Nenazadnje pa tožnik v pritožbi tudi ne izpostavlja, da prvostopno sodišče o čem ni odločilo, saj bi v tem primeru moral v zakonskem roku predlagati dopolnitev sklepa.

Pritožba nadalje trdi, da je prvostopno sodišče neutemeljeno zavrnilo njegov tožbeni zahtevek v delu, v katerem je predlagal, da sodišče tožencu prepove v naprej motiti tožnika v posesti. Zahtevek za prepoved bodočega motenja sicer lahko ostane, tudi če zahtevek za vzpostavitev prejšnjega stanja odpade. Tak primer je običajen umiku restitucijskega zahtevka zaradi izpolnitve toženca. Je pa res, kar ugotavlja prvostopno sodišče, da je tožnik zahtevek v delu, ko se nanaša na prepoved bodočih motenj tožnika v posesti povsem nedoločen.

Ne ve se niti, ali se nanaša na motilno dejanje, ki je opisano v tožbenem zahtevku, za katerega prvostopno sodišče utemeljeno ugotavlja, da za prepoved takšnih motenj tožnik ne more imeti pravnega interesa, če ga nima, niti na vzpostavitvi prejšnjega stanja, da bi se prerezana cev povezala, saj je umaknil zahtevek.

Ugotovitev prvostopnega sodišča, da je tožnik sam postavil cevi na drugem mestu ima oporo v dokaznem in trditvenem gradivu v spisu. Ne ve se niti, če se prepovedni zahtevek nanaša tudi na podobna motenja in kakšna, morda motenje stanovanja ali nepremičnin, ki jih ima tožnik kje drugje itd. Prvostopno sodišče je zato tudi v tem delu upravičeno tožbeni zahtevek zavrnilo.

Glede na zgornja izvajanja je tudi stroškovni izrek prvostopnega sodišča pravilen. Tožnik, ki umakne tožbo, mora v skladu s 158. členom ZPP povrniti tožencu pravdne stroške, izjema je le, če je umaknil tožbo takoj potem, ko je toženec izpolnil tožbeni zahtevek.

Kot je že navedeno zgoraj, pa toženec ni izpolnil tožbenega zahtevka, temveč je tožnik sam napeljal vodovodne cevi drugje, izven kletnega prostora toženca. Samo dejstvo, ali je bil tožbeni zahtevek utemeljen ali ne, na stroškovno odločitev pri umiku ne vpliva. Ni niti res, kot trdi pritožba, da je prvostopno sodišče ugotovilo, da je bilo motilno dejanje storjeno. V oceno dokazov glede tega dejstva se prvostopno sodišče še ni spustilo. Stroškovni izrek je pravilen tudi glede tistega dela, v katerem tožnik ni uspel. Pritožbena trditev, da je toženec po vložitvi tožbe dovolil priključek vode, se nanaša na potek vodovodnih cevi po drugem prostoru, izven kleti toženca, kot ugotavlja prvostopno sodišče, kar ni bilo predmet tega postopka.

Ker prvostopno sodišče po zaključku pritožbenega sodišča ni storilo očitanih kršitev prava, je drugostopno sodišče pritožbo zavrnilo kot neutemeljeno in v skladu z 2. točko 380. člena v zvezi s 368. členom ZPP potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 158, 187, 158, 187.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy01MDA5Ng==