VSK sklep Cpg 424/99

Jedro

Če uveljavlja tožeča stranka plačilo zneska iz naslova menične terjatve, tekom postopka pa spremeni dejansko podlago tožbe tako, da uveljavlja regresni zahtevek iz naslova izplačane odškodnine, mora tožena stranka v takšno spremembo privoliti, ali pa jo mora sodišče dovoliti, če se ji tožena stranka upira.

 

Izrek

Pritožbi tožeče stranke in pritožbi prvotožene stranke se ugodi, izpodbijana sodba se r a z v e l j a v i in se zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Odločitev o stroških postopka v zvezi s pritožbo se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi Temeljnega sodišča v ..., Enote v ... v prvi točki izreka za glavnico v znesku 1.683.045,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.11.1994 do 16.2.1996 in v tretji točki izreka za stroške postopka v znesku 42.667,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 9.12.1994 do plačila; v ostalem delu je sklep o izvršbi razveljavilo in višji tožbeni (obrestni) zahtevek zavrnilo. Hkrati je toženi stranki naložilo plačilo nadaljnjih pravdnih stroškov tožeče stranke v znesku 128.076,00 SIT. V obrazložitvi sodbe je navedlo, da temelji terjatev tožeče stranke na menici, ki ob dospelosti ni bila plačana in ki jo je podpisala 1. tožena stranka kot avalist, 2. tožena stranka pa jo je izdala v zavarovanje svoje obveznosti po posojilni pogodbi z dne 29.4.1993. Tekom postopka je Z., skladno s pogodbo o zavarovanju komisijskih posojil, tožeči stranki izplačala odškodnino v znesku 2.180.207,00 SIT in pooblastila zavarovanca - tožečo stranko, da izterja njeno regresno terjatev po plačani škodi.

Proti navedeni sodbi sta vložili pritožbo po svojih pooblaščencih tožeča stranka in prvotožena stranka. Tožeča stranka izpodbija zavrnilni del prvostopne sodbe in v zvezi z njim predlaga, da pritožbeno sodišče ta del spremeni tako, da ugodi obrestnemu zahtevku v celoti; mnenja je, da sta toženi stranki tudi iz naslova regresnega zahtevka zavezani k plačilu obresti v celoti, nedvomno pa k plačilu procesnih obresti od zapadlosti zahtevka, ki ga je plačala zavarovalnica. Prvotožena stranka predlaga spremembo izpodbijane sodbe sodišča prve stopnje tako, da pritožbeno sodišče zahtevek tožeče stranke v celoti zavrne; meni, da se je s prenehanjem menične terjatve in uveljavljanjem zavarovalniškega regresa spremenila tudi dejanska in ne samo pravna podlaga tožbenega zahtevka, zaradi česar gre za spremembo tožbe, o kateri pa sodišče prve stopnje ni pravilno odločalo. Pooblastilo, na katerega se sklicuje tožeča stranka določa, da tožeča stranka vodi sodne postopke v imenu in za račun zavarovalnice, tožeča stranka pa toži v svojem imenu, čeprav za takšno tožbo ni aktivno legitimirana.

Pritožbi tožeče stranke in prvotožene stranke sta utemeljeni.

V zvezi s pritožbo prvotožene stranke pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje pravilno zaključilo, da je zavarovalnica po izplačilu odškodnine, v skladu s pogodbo o zavarovanju komisijskih posojil in aneksom št. 1, na podlagi 8.čl. pogojev za zavarovanje kredita dne 17.2.1996, pooblastila tožečo stranko za vodenje vseh sodnih postopkov za izterjavo kreditnega regresa. Tako je med njima nastalo mandatno razmerje po določilih 749.čl. in nasl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR). Pritrditi pa je potrebno stališču prvotožene stranke, da je v obravnavani zadevi šlo za spremembo tožbe, o kateri sodišče prve stopnje ni pravilno odločalo. Tožeča stranka je prvotno uveljavljala od toženih strank menično terjatev, po prejemu odškodnine s strani zavarovalnice pa je dejansko podlago tožbe spremenila in je uveljavljala terjatev iz naslova izplačane odškodnine po zavarovalni pogodbi. Ker se je prvotožena stranka takšni spremembi protivila, bi imelo sodišče prve stopnje v skladu z 2. odst. 190.čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) možnost, da spremembo tožbe kljub temu dovoli, če bi menilo, da je to smotrno za dokončno ureditev razmerja med strankama. Glede na to, da ni ravnalo v skladu z navedeno postopkovno določbo, je moralo pritožbeno sodišče, ker je pritožnik to okoliščino v pritožbi izrecno izpostavil, izpodbijano sodbo zaradi tega razveljaviti.

Kar se pa tiče pritožbe tožeče stranke, je ta utemeljena na podlagi 939.čl. ZOR, ki določa, da z izplačilom odškodnine iz zavarovanja preidejo do višine izplačane odškodnine po samem zakonu na zavarovalnico vse zavarovančeve pravice nasproti tistemu, ki je kakorkoli odgovoren za škodo. Kakor hitro je torej sodišče prve stopnje zaključilo, da sta toženi stranki zavezani k plačilu vtoževanega zneska tudi iz naslova regresnega zahtevka, bi moralo le-temu ugoditi tudi v obrestnem delu, saj velja po navedenem zakonskem določilu načelo, da so pravice zavarovalnice v primeru subrogacije iste, kot so pravice zavarovanca in zavarovalnica vstopa z izplačilom odškodnine v vse njegove pravice. Zato bi moralo sodišče prve stopnje preveriti, ali ni zavarovalnica s prvim in zatem drugim delnim plačilom odškodnine plačala manj, kot bi dejansko bil utemeljen zahtevek (glavnica in obresti), ki je predmet te pravde, ker v nobenem primeru iz naslova subrogacije tudi ne more prejeti več kot je znašala izplačana odškodnina.

Pritožbeno sodišče je sodbo sodišča prve stopnje razveljavilo na podlagi 370.čl. ZPP, glede v pritožbi uveljavljenih stroškov pa odločilo v skladu s 166.čl. ZPP.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sodba Cp 1652/2003
• VSL sklep I Cp 783/2000
• VSL sklep I Cpg 1274/2000