VSK sodba Cp 384/99
| Sodišče: | Višje sodišče v Kopru |
|---|---|
| Oddelek: | Civilni oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSKP:1999:CP.384.99 |
| Evidenčna številka: | VSK0000359 |
| Datum odločbe: | 30.11.1999 |
| Področje: | obligacijsko pravo |
| Institut: | prenovitev (novacija) |
Jedro
Z novacijo preneha prvotna obveznost in zato ni mogoče zahtevati njene izpolnitve.
Izrek
Pritožbo se zavrne in p o t r d i izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je zavrnilo tožbeni zahtevek, da je toženec dolžan plačati tožniku 25.000 DEM v tolarski protivrednosti z zakonskimi zamudnimi obrestmi od 15.4.1994 dalje do plačila.
Tožeča stranka se pritožuje proti navedeni sodbi in zatrjuje vse pritožbene razloge, zlasti pa naj bi sodišče prve stopnje napačno ugotovilo dejansko stanje in napačno uporabilo materialno pravo.
Napačno naj bi ugotovilo, da je med strankama prišlo do novacije posojilne pogodbe. Iz dodatnega dogovora strank z dne 15.4.1994 tega ni mogoče nedvoumno razumeti. Da ne gre za novacijo v smislu 348. in 349. čl. Zakona o obligacijskih razmerjih (ZOR) izhaja tudi iz zaslišanja pravdnih strank, saj je očitno, da sta stranki v sporu glede predmeta in cene. Tožnik je ves čas menil, da je kupil tako toženčev delež na hiši kot tudi ustrezno parcelo, toženec pa zatrjuje, da dogovorjena cena ni vključevala tudi zemljiške parcele.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje je pravilno ugotovilo vsa pravno relevantna dejstva, pri odločanju je pravilno uporabilo materialno pravo in tudi ni napravilo kršitev določb pravdnega postopka, ki bi jih pritožbeno sodišče moralo upoštevati po uradni dolžnosti. Sodišče prve stopnje je predvsem pravilno interpretiralo pisni sporazum pravdnih strank z dne 15.4.1994. Iz izpovedb strank na glavni obravnavi je povsem očitno, da je bila volja strank ob sklenitvi navedenega dogovora, da se tožnikovo posojilo transformira v delno plačilo kupnine za toženčev solastninski delež na nepremičnini.Tako so podani bistveni elementi prenovitve (1.odst. 348. čl. ZOR). S tem je prenehala prvotna toženčeva obveznost vrnitve posojila, ta obveznost pa je bila nadomeščena z obvezami prodajalca. Glede na to, da je toženčeva obveza iz posojilne pogodbe prenehala, je sodišče prve stopnje povsem pravilno zavrnilo tožbeni zahtevek. Odločba pritožbenega sodišča temelji na določbah 368. čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
