<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep Cp 406/99

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:1999:CP.406.99
Evidenčna številka:VSK0000298
Datum odločbe:23.11.1999
Področje:nepravdno pravo
Institut:postopek za delitev stvari v solastnini

Jedro

Funkcionalno zemljišče in stavba sta celota. Dejstvo, da v postopku privatizacije stanovanj kupec ni plačal funkcionalnega zemljišča, ni pravno upoštevno v delitvenem postopku, saj v takšnem postopku sodišče, če ni spora, upošteva solastninske deleže, ki so vpisani v zemljiški knjigi. Če je udeleženec vpisan v zemljiško knjigo kot solastnik na stavbi, velja ta solastninski delež tudi za funkcionalno zemljišče.

 

Izrek

Pritožbi predlateljice in prve nasprotne udeleženke se kot neutemeljeni zavrneta in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da je skica terenske meritve Območne geodetske uprave K., Izpostave K., ki jo je dne 5.6.1997 izdelal B.U., sestavni del tega sklepa. Predlagateljici je naložilo, da je dolžna Mestni občini K. plačati 2.945.856,88 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodne odločbe dalje do plačila v treh mesecih. S.O. pa je naložilo, da je dolžan predlagateljici plačati znesek 972.977,23 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od izdaje sodne odločbe do plačila v treh mesecih. Skupne stroške je odmerilo na 653.868,00 SIT in odločilo, da je dolžan O.S.

povrniti predlagateljici 170.008,00 SIT v 15-tih dneh, Mestna občina K. pa je dolžna povrniti predlagateljici 156.926,00 SIT v 15-tih dneh. Odločilo je še, da je Ojo Silvester dolžan del nepremičnine parc. št. 204/1 k.o. Š., ki jo ima v svoji posesti, pa jo ni pridobil v last na podlagi delnega sklepa tega sodišča izročiti prosto oseb in stvari predlagateljici v 15 dneh.

Zoper ta sklep sta vložili pritožbo predlagateljica in prva nasprotna udeleženka.

Predlagateljica v pritožbi zatrjuje, da bi njej moral drugi nasprotni udeleženec plačati za 1.219.711,00 SIT več kot je določeno v izreku izpodbijanega sklepa. Sodišče prve stopnje je ugotovilo, da je drugi nasprotni udeleženec solastnik do 1/2-vice parc.št. ... k.o. Š., kar pa po mnenju predlagateljice ni pravilno, saj je iz kupoprodajne pogodbe razvidno, da je bila predmet nakupa le polovica stanovanjske hiše, zemljišče okoli hiše pa ni bilo prodano. Delež drugega nasprotnega udeleženca na tej nepremičnini zato ni 3.232.010,59 SIT ampak le 2.102.494,90 SIT, kolikor znaša polovica nepremičnine, ki jo je prejel na podlagi delitvenega sklepa. Preostala polovica pripada predlagateljici, zato meni, da bi moralo sodišče naložiti namesto zneska 972.977,23 SIT v plačilo 2.102.493,91 SIT. Razlika je 1.129.516,68 SIT, tej razliki pa je potrebno dodati še vrednost pravice uporabe (služnosti), ki je bila določena z delitvenim sklepom in ki je z izvedeniškim mnenjem ocenjena na 90.194,34 SIT. Sodišče prve stopnje je očitno prezrlo to služnost, saj je ni upoštevalo v delitvenem sklepu. Zgolj iz previdnosti in skrajno podrejeno predlagateljica predlaga, da se njena obveznost napram Mestni občini K. zmanjša za znesek 90.194,34 SIT. Navaja še, da je ta pritožba vložena le iz previdnosti, to je za primer, če bi se zoper sklep o razdružitvi pritožila tudi Mestna občina K.

Zoper ta sklep je vložila pritožbo tudi Mestna občina K. V pritožbi navaja, da je cenitev nepremičnin napačna, saj je novo postavljeni izvedenec povzel mere parcel, ki jih je navajal izvedenec A.B., te izmere pa so bile napačne, ker je prvi izvedenec upošteval pri svoji cenitvi tudi površino med staro in novo cesto, kar je za okoli 60 - 70 m2 več kot znaša dejanska površina parcel. Vse to je vplivalo tudi na izračun vrednosti. V nadaljevanju pritožbe pa ta pritožnica še opozarja, da je bila O.S. prodana le stanovanjska hiša. Tudi v zemljiški knjigi je vpisana lastninska pravica do polovice le na stanovanjski hiši s pravico souporabe stavbišča. Podlaga za določitev kupnine je bila le cenitev gradbene vrednosti nepremičnine v skladu s stanovanjskim zakonom brez ocenjene in plačane vrednosti funkcionalnega zemljišča na parceli. Po pravnomočnem delnem sklepu pa bi pridobil nasprotni udeleženec v last tudi parcelo, ki presega fundus hiše in ker je dolžan plačati razliko v znesku 972.977,23 SIT predlagateljici, prva nasprotna udeleženka meni, da je oškodovana, saj bi dejansko moral ta znesek, ki bi ga moralo sodišče izračunati glede na dejansko površino funkcionalnega zemljišča plačati prvi nasprotni udeleženki in ne predlagateljici. Prva nasprotna udeleženka izpodbija tudi stroškovno odločbo, saj je sodišče prve stopnje pri izračunu stroškov postopka upoštevalo tudi sodno takso v višini 370.206,00 SIT, po 11. čl. Zakona o sodnih taksah je prva nasprotna udeleženka oproščena plačila sodnih taks, zato meni, da bi bila dolžna plačati le sorazmerni del ostalih stroškov, to je 24 % stroškov potrebnih za izvedenca, kar znese le 68.078,88 SIT.

Drugi nasprotni udeleženec je odgovoril na obe pritožbi, obem pritožbam je oporekal in predlagal zavrnitev pritožb in potrditev sklepa sodišča prve stopnje.

Pritožbi nista utemeljeni.

K pritožbi predlagateljice postopka: Predlagateljica je v tem postopku dobila v celoti svoj delež in sicer delno v naravi, delno pa v denarju. Pred delitvijo je bila solastnica parcel v skupni vrednosti 12.355.734,94 SIT. Njen delež na tem premoženju je znašal 1/2-vico oz. v denarju 6.177.867,47 SIT. Po opravljeni fizični delitvi dobi parc.št. ... s hišo parc.št.... in ..... in del parc.št. ..., vse skupaj v vrednosti 8.135.300,87 SIT.

Vrednostno torej dobi za 1.957.433,40 SIT več kot je znašal njen solastninski delež. Ta razlika pa je zajeta prav v znesku, ki ga mora sama plačati Mestni občini K. in tistim zneskom, ki ga mora njej plačati S.O. Zato so pritožbene navedbe, v katerih zahteva razliko v znesku 1.129.516,68 SIT povsem neutemeljene, saj bi s tem dodatnim izplačilom dobila več kot znaša njen solastninski delež. Dejstvo, ali je 2. nasprotni udeleženec plačal 1. nasprotni udeleženki ob nakupu stanovanjske hiše tudi funkcionalno zemljišče, se pritožnice niti ne tiče. Njen delež na tej nepremičnini je v vsakem primeru znašal le 1/2. Prav tako ne držijo pritožbene navedbe, da ji na račun služnosti, ki je preko njene parcele določena za potrebe sosedovega zemljišča ni bilo nič priznano. Sodišče prve stopnje je izvedencu S.P. naročilo, da mora pri cenitvi nepremičnine upoštevati tudi, da je predlagateljičina parcela po delitvi obremenjena s služnostjo.

Izvedenec je to služnost denarno ovrednotil z zneskom 90.134,34 SIT, ta znesek pa je upošteval pri vrednosti, ki jo je dobil po delitvi S.O.. Tako se pokaže, da je pritožba predlagateljice zoper izpodbijani sklep v celoti neutemeljena in jo je pritožbeno sodišče iz tega razloga zavrnilo.

K pritožbi prve nasprotne udeleženke: Protispisne so pritožbene navedbe, da je izvedenec S.P. v svojem izvedeniškem mnenju povzel staro nepravilno izmero izvedenca A.B. in je upošteval tudi površino med staro in novo cesto, to pa naj bi vplivalo na napačen izračun vrednosti. Sodišče prve stopnje je v sklepu, s katerim je postavilo v soglasju z nepravdnimi strankami za novega izvedenca S.P., temu izvedencu naročilo, da upošteva pri parc.št. ... k.o. Š. in površini objektov terenske meritve, ki jih je izdelala Geodetska uprava K.. Ta sklep je oblikovan tako, kot so se stranke dogovorile na naroku 21.4.1998, na katerem je bil navzoč tudi pooblaščenec, ki je pisal to pritožbo. Iz zapisnika izvedenca S.P. pa izhaja, da je izvedenec mnenje izdelal v skladu z naročilom sodišča, saj v uvodu pojasnjuje, da je opravil ogled nepremičnine in pri cenitvi upošteval skico "sodišča" z dne 5.6.1997. Prva nasprotna udeleženka pa v tem delitvenem postopku ne more uspešno uveljavljati niti okoliščin, na katere opozarja v nadaljevanju svoje pritožbe. Dejstvo, da drugi nasprotni udeleženec prvi nasprotni udeleženki ni plačal funkcionalnega zemljišča, ko je kupoval stanovanjsko hišo, namreč ne more biti pravno upoštevno v tem delitvenem postopku. V postopku ni bilo sporno, da je drugi nasprotni udeleženec do 1/2-vice solastnik stanovanjske hiše, ki se je delila med njim in predlagateljico, saj je na takšno delitev pristala tudi prva nasprotna udeleženka. Stavba, zemljišče pod njo in zemljišče, potrebno za njeno redno rabo se vedno obravnavata enotno. Ne glede na dejstvo, ali so nekatere od teh nepremičnin v družbeni, druge pa v zasebni lastnini, so se lastninska pravica in eventuelna pravica uporabe na stavbah, stavbiščih pod njimi in pripadajočih funkcionalnih zemljiščih, v pravnem prometu morale tudi po prejšnjih predpisih prenašati skupaj, saj stavba in njej pripadajoče stavbno zemjišče ne moreta imeti ločene usode. Tudi s sprejemom Stanovanjskega zakona zakonodajalec te ureditve ni spreminjal, zato se funkcionalno zemljišče vedno šteje za sestavni del tudi take stanovanjske hiše, ki se je prodajala po določbah Stanovanjskega zakona. Če drugi nasprotni udeleženec prvi nasprotni udeleženki karkoli dolguje iz pravnega posla, ki je bil sklenjen med njima, pa se to tega delitvenega postopka ne tiče. Zato je v tem postopku moralo sodišče prve stopnje delitev opraviti v skladu z zemljiškoknjižnimi podatki, po katerih je nasprotni udeleženec bil solastnik do 1/2-vice pri parc.št. ... k.o. Š. Ker je drugi nasprotni udeleženec dobil za 972.977,23 SIT več vreden del na račun predlagateljice, je tudi pravilno odločilo, da mora ta znesek drugi nasprotni udeleženec plačati predlagateljici, saj bi sicer predlagateljica bila za ta znesek prikrajšana.

Tudi pritožbi zoper stroškovno odločbo ni mogoče pritrditi. Skupne stroške postopka v smislu 2. odst. 35. čl. ZNP predstavljajo tudi sodne takse, zato te stroške trpijo udeleženci delitvenega postopka v sorazmerju z velikostjo njihovih lastninskih deležev (126. in 130. čl. ZNP). Dejstvo, da je prva nasprotna udeleženka po 11. čl. Zakona o sodnih taksah oproščena plačila sodnih taks je pri tem brez pomena, saj je predlagateljica morala v celoti plačati takse tudi za del, ki odpade na prvo nasprotno udeleženko, zato ima v skladu z določbami ZNP pravico dobiti nazaj, kar je plačala na račun lastninskega deleža pritožnice. Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov tudi neutemeljeno pritožbo prve nasprotne udeleženke zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje.

 


Zveza:

ZNP člen 122, 122.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00OTI2Nw==