VSK sklep Cp 530/99

Jedro

Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine je utemeljen, če ga dolžnik utemelji s konkretnimi dejstvi, s katerimi izpodbija verodostojno listino, ki jo je kot dokazno sredstvo priložil upnik predlogu za izvršbo, in če za trditve dolžnik ponudi dokaze.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i , ugovor zavrne in p o t r d i sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je v gornji izvršilni zadevi na ugovor dolžnice izdalo sklep, s katerim je sklep o izvršbi opr. št. I 99/00061 z dne 22.3.1999 razveljavilo v delu, s katerim je dovoljena izvršba, to je v 2. točki izreka, in odločilo, da bo o zahtevku in stroških odločalo pravdno sodišče.

Zoper ta sklep se je upnica pritožila. V pritožbi opozarja, da je predlogu za izvršbo priložila verodostojno listino, to je izpisek iz svojih poslovnih knjig. Ta izpisek je overjen s strani odgovornih oseb upnice. Na izpisku je originalen žig in podpis odgovorne osebe.

Na tem izpisku je navedena višina glavnice, datum zapadlosti in višina obresti. Dodaten obračun obresti, ki ga zahteva dolžnik, ni potreben. Obresti se izračunajo po zakonski zamudni obrestni meri. Iz izpiska so razvidni vsi podatki, ki jih dolžnik in sodišče potrebujejo za ugotavljanje in preverjanje upnikovega izračuna obresti. Zato upnica meni, da dolžničin ugovor ni bil obrazložen in bi ga moralo sodišče šteti kot neutemeljenega. Pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev sklepa in ponovno odločanje o zadevi. V nadaljevanju še navaja, da dolg dolžnice narašča, in znaša že 71.457,40 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 30.9.1998. Pritožbi pa prilaga še enkrat izpisek iz poslovnih knjig in obračun obresti ter usklajeni predlog za izvršbo.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče razveljavi sklep o izvršbi v delu, v katerem je dovolilo izvršbo in opravljena izvršilna dejanja in postopek nadaljuje kot pri ugovoru zoper plačilni nalog, če dolžnik izpodbija sklep v celoti (2. odst. 62. člena Zakona o izvršbi in zavarovanju - ZIZ). Tako pa postopa le, če je dolžnikov ugovor utemeljen. Ugovor zoper sklep o izvršbi na podlagi verodostojne listine pa je utemeljen, če ga dolžnik utemelji s konkretnimi dejstvi, s katerimi osporava verodostojni listini, ki jo je kot dokazno sredstvo priložil upnik predlogu za izvršbo in če za te trditve predloži dokaze. Sodišče prve stopnje je očitno določbo o obrazloženosti ugovora razlagalo preširoko. Po mnenju pritožbenega sodišča je namreč neobrazložen v smislu 2. odst. 53. člena ZIZ tudi ugovor, ki bi ga gramatikalno bilo šteti za obrazloženega, je pa vsebinsko prazen, ker ne navaja pravno relevantnih dejstev za konkretno odločitev. V tej zadevi dolžnica, kot utemeljeno navaja v pritožbi upnica, svojega ugovora v tem smislu ni utemeljila. V ugovoru je namreč trdila zgolj, da upnica predlogu za izvršbo ni priložila verodostojne listine. Če bi to držalo, bi sodišče prve stopnje moralo izdani sklep o izvršbi razveljaviti in postopek ustaviti, saj bi to pomenilo, da je sklep o izvršbi izdalo brez ustreznega predloga (člen 41 ZIZ). Ker pa to ne drži, kot bo obrazloženo spodaj, bi sodišče prve stopnje moralo šteti takšen sicer v ostalem delu povsem pavšalen ugovor kot neutemeljen in ga po 5. odst. 62. člena ZIZ poslati višjemu sodišču, da o njem odloči kot o pritožbi. Že zato sklep sodišča prve stopnje, ki se izpodbija, ni pravilen. V nadaljevanju pa je višje sodišče na podlagi določbe 5. odst. 62. člena ZIZ odločilo še o ugovoru kot pritožbi. Listina, ki jo je upnica priložila predlogu za izvršbo, je izpisek iz poslovnih knjig upnice in je overjena, saj je na njej žig upnice in podpis odgovornih fizičnih oseb. Zato gre za verodostojno listino v smislu 23. člena ZIZ. Iz predlogu za izvršbo priložene verodostojne listine je razvidno, da upnica uveljavlja pokritje negativnega salda na dolžnikovem tekočem računu, znesek negativnega salda je v izpisku banke datumsko specificiran in poleg glavnice, ki jo je na dan 25.8.1998 iz tega naslova dolgoval dolžnik, uveljavlja upnica še plačilo zamudnih obresti nateklih do tega datuma v znesku 46.301,80 SIT. Tudi znesek zamudnih obresti je preciziran v izpisku iz poslovnih knjig upnice, zato izvršilnemu predlogu ni bilo potrebno prilagati še posebnega obračuna obresti, saj je že izpisek iz poslovnih knjig predstavljal verodostojno listino v smislu čl. 23 ZIZ. Izpisek iz poslovnih knjig, ki je verodostojna listina, ima dokazno funkcijo, s katero je upnica terjatev, ki jo v tej zadevi uveljavlja, dovolj dokazala. Dolžnik v ugovoru ne zanika obstoj negativnega salda na svojem tekočem računu, tudi glavnico in obresti izpodbija le pavšalno, za te pavšalne trditve ne ponuja nobenega dokaza, zato je ob takih ugovornih trditvah pritožbeno sodišče ugotovilo, da so povsem neutemeljene in je iz teh razlogov utemeljeni pritožbi upnika ugodilo, sklep sodišča prve stopnje o ugovoru razveljavilo, ugovor dolžnika zavrnilo in potrdilo sklep o izvršbi. Sodišče prve stopnje pa bo moralo nadaljevati s tem izvršilnim postopkom.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 1675/99
• VSL sklep II Cpg 1158/99
• VSL sklep II Cpg 1267/99