<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep Cp 459/99

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:1999:CP.459.99
Evidenčna številka:VSK0000244
Datum odločbe:23.11.1999
Področje:stvarno pravo
Institut:varstvo posesti - motenje posesti služnosti

Jedro

Če je tožnica prehod uporabljala kadarkoli, ga je potrebovala, je njena posest motena, čim se ji to onemogoči.

 

Izrek

Pritožbi tožnice se ugodi, izpodbijani sklep se r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo odločanje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo tožbeni zahtevek in tožnici naložilo, da je dolžna povrniti tožencu pravdne stroške v znesku 176.851,00 SIT. Ugotovilo je, da tožnica ni dokazala souporabe skupnih prostorov, to je prehoda iz drugega v tretje nadstropje in na streho ter souporabe omare v tretjem nadstropju.

Zoper ta sklep je vložila tožnica pritožbo in sicer po pooblaščencu in sama. Pooblaščenec tožnice v pritožbi zatrjuje, da je izpodbijani sklep protispisen, saj dejansko celo spreminja že ugotovljena dejstva, ki so s sklepih sodišč postala pravnomočna. V ponovljenem postopku namreč prvostopno sodišče spreminja okoliščino že pravnomočno ugotovljene posesti tožnice na stopnišču med drugim in tretjim nadstropjem ter skupnih prostorov v tretjem nadstropju, glede podstrešja ter tudi glede uporabe omare v tretjem nadsrtopju. Tudi sklep o stroških se po mnenju pritožnice ne da preveriti. Tožničin pooblaščenec zato predlaga spremembo ali razveljavitev sklepa.

Tožnica pa je v pritožbi, ki jo je sama napisala in poslala še v pritožbenem roku zatrjevala, da sodišče prve stopnje sploh ni upoštevalo dokazov, ki so v spisu in ki po njenem mnenju utemeljujejo njen tožbeni zahtevek. Pravni prednik tožencev je na stopnišče postavil vrata, ki so bila odstranjena na podlagi dveh sklepov sodišča, po katerih se je vodila izvršba. Tik pred smrtjo pravnega prednika toženca, ki je umrl 16.1.1992, je tožnica odstranila druga vrata, ki so bila nameščena na tem stopnišču. Od tedaj dalje je imela dostop do stopnišča v tretje nadstropje in naprej, prav tako do sporne omare. Ko so dediči I.B. ponovno namestili vrata na to stopnišče, pa je vložila tožbo v tej zadevi. Sodišče prvič sicer njenemu zahtevku ni ugodilo, vendar zato, ker so bila vrata v času odločanja odklenjena in je imela do omare dostop. Meni, da je povsem subjektivna in neutemeljena trditev v izpodbijanem sklepu, da bi kot ženska v letih morala imeti čistila bolj pri roki, ker jih uporablja vsak dan. Sodišče bi moralo upoštevati, da ne živi stalno v hiši in da tudi čisti ne vsak dan. Kar pa se tiče oddaljenosti od sobe v drugem nadstropju do omare v tretjem nadstropju opozarja, da ima do te omare le dvoje stopniščnih ram in vmesni podest, do sanitarij, ki jih mora uporabljati večkrat dnevno, pa ima mnogo daljšo pot in sicer 22 stopnic in tri podeste, saj so sanitarije v medetaži pritličja in prvega nadstropja. Sodišče ji s takšno odločitvijo, kot jo je sprejelo, krati pravico dostopa do podstrešja in strehe. Dostop do strehe sploh ni težaven. Neutemeljeno pa se sklicuje še na sklep o razdružitvi premoženja, saj etažna lastnina v zemljiški knjigi še ni bila izvedena, ker je šele potrebno izdelati gradbeni načrt delitve.

Ustrezna dokazila, ki so po njenem sicer že v spisu, zato ponovno prilaga pritožbi.

Pritožba je utemeljena.

Ni sicer utemeljena pritožba tožničinega pooblaščenca, saj so pritožbene navedbe v njegovi pritožbi pravno povsem zgrešene.

Dejanske ugotovitve v odločbi sodišča ne postanejo pravnomočne, kot si očitno zmotno razlaga pravnomočnost tožničin pooblaščenec.

Pravnomočne postanejo sodbe in s sodbami izenačeni meritorni sklepi glede zahtevkov. Pravnomočen postane le izrek sodne odločbe, ne pa obrazložitev oziroma njeni razlogi. V konkretni zadevi pa do meritorne odločbe glede posesti prehoda še niti ni prišlo, saj je bila odločba sodišča prve stopnje v tem delu s sklepom Višjega sodišča v Kopru razveljavljena, zato so trditve o spreminjanju pravnomočno ugotovljenih dejstev povsem neutemeljene.

Pač pa je po mnenju pritožbenega sodišča utemeljena pritožba, ki jo je tožnica sama napisala in poslala v pritožbenem roku. V tej pritožbi utemeljeno opozarja, da sodišče prve stopnje tudi pri ponovnem odločanju vseh dokazov, ki so v spisu, ni ocenjevalo, zato zaključka o nedokazani posesti prehoda po stopnišču do strehe in do omare v tretjem nadstropju, niti preiskusiti ni mogoče. Tožnica je v postopku zatrjevala in zaslišana kot stranka potrdila, da je prehod do strehe uporabljala po potrebi. Ne držijo zato ugotovitve prvostopnega sodišča, da uporabe skupnih prostorov ni konkretizirala.

Njen zahtevek na odstranitev vrat je bil zavrnjen zato, ker so ta vrata odklenjena in ji ne onemogočajo prehoda, ki ga je zatrjevala.

To povsem jasno izhaja iz podatkov spisa. Če je tožnica uporabljala prehod kadar je to potrebovala, pa je s tem njena posest prehoda izkazana. Sodišče prve stopnje očitno zmotno šteje, da ima posest služnosti le tisti, ki to posest koncentrirano izvršuje. Po 70. čl.

Zakona o temeljnih lastninskopravnih razmerjih (ZTLR) pa ima posest služnosti kdor uporablja nepremičnino drugega v obsegu, ki ustreza vsebini te služnosti (3. odst. 70. člena ZTLR). Če je tožnica v konkretnem primeru prehod do strehe lahko uporabljala nemoteno kadarkoli ga je potrebovala, pa četudi je bilo to poredko, je njena posest takšnega prehoda motena, čim se ji to onemogoči (s postavitvijo vrat, ki se zaklepajo). Tudi zaključek prvostopnega sodišča, da souporabe omare v tretjem nadstropju tožnica ni dokazala, je neprepričljiv, če se ne ocenijo dokazi, ki jih je v zvezi z uporabo te omare sodišče prve stopnje izvedlo. Iz obrazložitve izpodbijanega sklepa namreč izhaja, da je sodišče prve stopnje zahtevek, ki se nanaša na omaro, zavrnilo predvsem zaradi tega, ker je zaključilo, da tožnica prehoda do tretjega nadstropja ni dokazala in seveda ob takšni ugotovitvi je bil logičen sklep, da tudi ni imela v soposesti omare. Ker pa je zaključek glede uporabe prehoda najmanj preuranjen, kot je spredaj pojasnjeno, tudi odločitev v zvezi s souporabo omare ne vzdrži. V nadaljevanju se sicer sodišče prve stopnje pri obrazložitvi neutemeljenosti souporabe omare sklicuje še na delitev premoženja, vendar tudi ti argumenti ne vzdržijo, saj gre za posestno pravdo in kot utemeljeno v pritožbi opozarja tožnica sama delitev premoženja med solastniki niti ni dokončno še urejena. Zato bi tudi glede souporabe omare v tretjem nadstropju moralo sodišče prve stopnje oceniti vse dokaze, ki so v spisu, saj bi šele z oceno vsega dokaznega gradiva lahko tudi v tem delu pravilno odločilo. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče moralo ponovno utemeljeni pritožbi tožnice ugoditi in izpodbijani sklep razveljaviti ter vrniti zadevo v novo odločanje.

V ponovnem postopku naj sodišče prve stopnje tako to je bilo že v prejšnjem razveljavitvenem sklepu naloženo, oceni vse izvedene dokaze in sicer vsakega posebej in v medsebojni povezavi ter zatem ponovno odloči o prepovednem zahtevku, ki se nanaša na zatrjevano motenje souporabe skupnih prostorov, to je prehoda do strehe in souporabe omare v tretjem nadstropju navedene stanovanjske hiše.

 


Zveza:

ZTLR člen 70, 70.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00OTIzOQ==