VSK sklep Cp 347/99

Jedro

Ob ugotovljenem dejstvu, da je tožeča stranka izročila toženi stranki kemikalijo - barve brez deklaracij v neoriginalni embalaži in ki jih je sama dobila kot blago, ki ga je uporabnik zavrgel, mora tožeča stranka dokazati, da je blago lahko predmet pogodbe in v prometu.

 

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi in se sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i in vrne zadeva temu sodišču v novo odločanje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka se pridrži za končno odločbo.

 

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo ugodilo tožbenemu zahtevku tožeče stranke in vzdržalo v veljavi sklep o izvršbi v 1. in 3. točki izreka. Z navedenim sklepom je bilo toženi stranki v 1. in 3. točki naloženo, da mora plačati tožeči stranki 186.173,00 SIT, z vtoževanimi obrestmi od 17.2.1994 dalje ter ji povrniti izvršilne stroške. Navedeni znesek se nanaša na plačilo računa, ki ga je izdala tožeča stranka toženi za dobavo barv.

Zoper to sodbo se je pravočasno pritožila tožena stranka, ki je navedla, da je prvostopno sodišče navedlo v sodbi nekaj dejstev, ki niso resnična. Toženec je pred prevzemom barve od tožnika opravil podoben prevoz za R.K. iz K. in ne firmo T. Pravdni stranki nista sklenili nobene pogodbe, ob prevzemu blaga je tožeča stranka le trdila, da bo sklenjena pogodba, kot tudi, da bo izročila toženi stranki deklaracije o blagu, česar pa ni storila. Blago je tožena stranka v roku reklamirala. Ker je pritožbeno sodišče že naložilo prvostopnemu sodišču, da ugotovi, ali je bilo blago sploh lahko predmet prodaje, bi moralo prvostopno sodišče naložiti predujem za izvedenca tožeči stranki, katera želi doseči izid sodbe v svojo korist.

Pritožba je utemeljena.

Prvostopno sodišče je v razlogih izpodbijane sodbe ugotovilo, da je tožena stranka dne 17.4.1994 prevzela v T. od tožeče stranke barve in ob prevzemu podpisala dobavnico za 800 kg barv po 3 DEM za kilogram z navedbo, da sta bili količina in kvaliteta kontrolirani. Prvostopno sodišče je tudi ugotovilo, da je navedeno barvo prevzela tožeča stranka od T. d.o.o., katera pa je tožeči stranki za prevzem te barve plačala 2 DEM za kilogram, nadalje je tudi ugotovljeno, da barve niso imele deklaracij in vsaj nekatere niso bile v originalni embalaži.

Pri odločanju, ali so bile takšne barve lahko predmet pogodbe, se je prvostopno sodišče oprlo na izpovedbo priče V.S., ki je v T. d.o.o.

vodil službo skupnih zadev in se ukvarjal z vratarsko službo, čiščenjem, varstvom pri delu in požarnim varstvom ter je povedal, da za njih barve niso bile več uporabne, ker veljajo v T. d.o.o. strožja merila, ker se ukvarja z živilsko industrijo, še vedno pa so bile uporabne za druge namene. Dokaza z izvedencem ni izvedlo, ker tožena stranka ni položila predujma za izvedbo tega dokaza.

Pritožbeno sodišče se strinja s pritožbo, da prvostopno sodišče ni zanesljivo ugotovilo, ali je bilo blago, ki ga je tožeča stranka izročila toženi stranki, lahko predmet pogodbe, ali je bilo v prometu /458 čl. ZOR /. Znano je, da so barve kemikalija, da je rok njihove uporabe omejen, da odprta originalna embalaža lahko povzroči neuporabnost proizvoda in je način hranjenja pomemben. Vse te okoliščine pa lahko vplivajo na to, da določen proizvod po določenem času postane neuporaben, torej odpadek, ki ne more biti več v prosti prodaji, temveč velja zanj poseben režim prometa in uničevanja zaradi varstva okolja, zdravja ljudi, kar je urejeno v Zakonu o varstvu okolja in pravilnikih, izdanih na njegovi podlagi. Prvostopno sodišče je pravilno odločilo, da je potrebno ugotoviti z izvedencem, kakšne narave je bil predmet pogodbe med strankama, saj o tem lahko poda mnenje le oseba, ki ima strokovno znanje. Položitev predujma za izvedenca je prvostopno sodišče naložilo toženi stranki stranki. V postopku je že ugotovljeno, da je tožnik prodajal blago brez deklaracij in da T. d.o.o. te barve ni več potrebovala, temveč je celo plačala odstranitev. Ker tožeča stranka trdi, da je bilo blago lahko predmet prodaje, je dokazno breme o tem dejstvu na njeni strani, zato bi jo moralo prvostopno sodišče pozvati, da v skladu s členom 298 Zakona o pravdnem postopku (ZPP) dopolni dokazila tudi s predlogom za imenovanje izvedenca in nato tudi položi predujem. Ker ni tako ravnalo, je storilo kršitev ZPP, ki pa je vplivala oziroma mogla vplivati na pravilnost sodbe in s tem postala bistvena kršitev po 1. odst. 354. člena ZPP.

Pritožbeno sodišče je zato prvostopno sodbo razveljavilo v skladu s členom 369 ZPP in vrnilo zadevo prvostopnemu sodišču v novo sojenje.

Odločitev o stroških pritožbenega postopka pa je v skladu s 3. odst.

166. člena ZPP pridržalo za končno odločbo.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba II Cp 1808/2003
• VSL sodba I Cpg 378/2004
• VSL sodba II Cp 842/2000