<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba Cpg 149/99

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:1999:CPG.149.99
Evidenčna številka:VSK0000215
Datum odločbe:16.11.1999
Področje:civilno procesno pravo - obligacijsko pravo
Institut:izpolnitev obveznosti in posledice neizpolnitve - ugovor nepravilne izpolnitve - novi dokazi v pritožbenem postopku

Jedro

Ugovor tožene stranke, da tožeča stranka svoje obveznosti ni v celoti izpolnila in da zato zahtevek za plačilo opravljenega dela ni utemeljen, mora biti konkretiziran, ker ga sicer ni mogoče upoštevati.

V gospodarskih sporih je mogoče v pritožbenem postopku predlagati nove dokaze le ob izkazanih pogojih iz 496. a čl. ZPP.

 

Izrek

Pritožba tožene stranke se zavrne kot neutemeljena in potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo obdržalo v veljavi plačilni nalog Temeljnega sodišča v Kopru, E. opr.št. ... z dne ..., s katerim je bilo toženi stranki naloženo plačilo zneska 620.573,50 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi in 23.210,00 SIT stroškov mandatnega postopka. Glede na uspeh tožeče stranke v pravdi pa je toženi stranki naložilo še, da je dolžna povrniti tožniku tudi 198.215,00 SIT nadaljnjih pravdnih stroškov. Prisojeni znesek predstavlja plačilo za opravljena dela, ki jih je tožnik na podlagi kooperantske pogodbe opravljal na raznih gradbiščih tožene stranke.

Zoper sodbo se pritožuje tožena stranka po pooblaščencu. V pritožbi navaja, da sodišče pri odločanju ni upoštevalo dejstva, da je toženi stranki nastala škoda, ker je tožnik samovoljno prenehal opravljati delo. Predlaga, naj se o tem dejstvu zasliši kot pričo Lida Gržiniča, zaposlenega pri toženi stranki.

Pritožba ni utemeljena.

Tožena stranka je že v ugovoru zoper plačilni nalog navedla, da naj bi tožnik zapustil gradbišče brez utemeljenega razloga in s tem toženi stranki povzročil škodo. Taka pavšalna navedba, ki jo ponavlja tudi v pritožbi, pa ne more vplivati na pravilnost odločitve prvostopnega sodišča. Okoliščino, da je tožnik za toženo stranko opravljal dela, zajeta v računih, na podlagi katerih je bil plačilni nalog izdan, da so bila ta dela dejansko izvršena in da v zvezi z izvajanjem gradbenih del ni bilo na strani tožnika nikakršnih težav, je namreč potrdila v dokaznem postopku zaslišana priča Jovo Gluvak.

Prvostopno sodišče je že v obrazložitvi svoje sodbe pravilno poudarilo, da navedb tožene stranke o tem, da naj bi ji nastala škoda zaradi tožnikovega samovoljnega odhoda z gradbišča ni mogoče upoštevati, ker so nekonkretizirane in nedokazane. Tudi nov dokazni predlog za zaslišanje priče Lida Gržiniča je neutemeljen, saj mora stranka najprej določno zatrditi določena dejstva, katerih resničnost nato dokazuje s predlaganimi dokazi, kar pa tožena stranka ni storila, poleg tega pa se po 496. a čl. Zakona o pravdnem postopku (ZPP) lahko v pritožbi predlagajo novi dokazi le, če pritožnik izkaže za verjetno, da jih brez svoje krivde ni mogel navesti oziroma predložiti do konca glavne obravnave. Tudi tega pa tožena stranka ni izkazala.

Glede na to je pritožbeno sodišče zavrnilo pritožbo tožene stranke kot neutemeljeno in ker ni ugotovilo eventuelnih pomanjkljivosti v postopku ali napačne uporabe materialnega prava, na kar mora po 2. odst. 365. čl. ZPP paziti po uradni dolžnosti, je potrdilo sodbo sodišča prve stopnje (368. čl. ZPP).

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 496 a, 496 a. ZOR člen 262, 262.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00OTIxNQ==