<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba Cp 528/99

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:1999:CP.528.99
Evidenčna številka:VSK0000117
Datum odločbe:03.11.1999
Področje:civilno procesno pravo
Institut:nepopolna ugotovitev dejanskega stanja

Jedro

Če pritožnik v pritožbi izpodbija določeno dejstvo, mora predložiti dokaze, s katerimi se to dejstvo izpodbija.

 

Izrek

Pritožba tožeče stranke se kot neutemeljena zavrne in p o t r d i izpodbijana sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo toženima strankama naložilo, da sta nerazdelno dolžni plačati tožeči stranki 118.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 11.11.1996 dalje do plačila in ji povrniti pravdne stroške v znesku 43.252,00 SIT. Višji tožbeni zahtevek je sodišče prve stopnje zavrnilo.

Zoper to sodbo se je v delu, v kolikor je bil tožbeni zahtevek zavrnjen, pritožila tožeča stranka zaradi nepopolno ugotovljenega dejanskega stanja in napačne uporabe materialnega prava. Pritožbenemu sodišču predlaga, da izpodbijano sodbo v zavrnilnem delu razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno odločanje. Zatrjuje, da se je tožeča stranka že v tožbi in tekom postopka sklicevala in se tudi sedaj sklicuje na plačilo dela gospodinjske pomočnice za pomoč družini, to je pri zdravih ljudeh, ki po mnenju pritožbe znaša 500,00 SIT na uro. Do tega zneska bi sodišče gotovo prišlo, če bi neto postavki, ki jo je sodišče vzelo za osnovo, dodalo vse potrebne izdatke za plačilo davkov in prispevkov, kot tudi sorazmerni del pravic iz regresa ter letnega dopusta. Sodišče je ugotovilo, da je tožnica za pokojno skrbela povprečno 20 ur dnevno, včasih kar cel dan. V domu za ostarele podatkov o nadurah nimajo, ker so organizirani tako, da nadur nimajo. Očitno nadur ne plačujejo, vendar jih nadomeščajo s prostimi dnevi in delom v turnusih. Vseh teh ugodnosti tožnica ni imela. Če bi le polovico ur dnevno upoštevali kot nadurno in nočno delo, potem bi bila ocena vrednosti ure še višja. Oceno pravičnosti dosojenega plačila je potrebno oceniti tudi skozi dejstvo, da je potrebno pri bolnikih, kot je bila pokojnica, veliko prestati in vložiti veliko napora, da se v improviziranih pogojih brez osnovnih pripomočkov zagotovi osnovna higiena. To pa je po ugotovitvah sodišča tožnica nesporno in zgledno zagotavljala. Tudi tak napor mora biti v primerjavi z naporom delavke v domu za ostarele, ki ima vse pogoje in moderne pripomočke, posebej ovrednoten.

Pritožba ni utemeljena.

Vse dejanske okoliščine, pomembne za odločitev o sporu, je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo. Prav tako je tudi pravilno uporabilo materialno pravo, zato po oceni pritožbenega sodišča omenjena pritožbena razloga nista podana. Prav tako pa sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo kakšne bistvene kršitve določb pravdnega postopka absolutnega značaja, na katere mora pritožbeno sodišče paziti po uradni dolžnosti (2. odst. 365. člena Zakona o pravdnem postopku - ZPP). Pritožba potrjuje ugotovitev sodišča prve stopnje glede obsega, vrste, trajanja in zahtevanosti dela, ki ga je tožnica imela pri negi pokojne D.I. Trdi le, da bi sodišče moralo tej na uro priznati 500,00 SIT, ker takšna cena velja za dela gospodinjske pomočnice za pomoč v družini pri zdravih ljudeh. Te svoje trditve tožeča stranka ni z ničemer dokazala. Zgolj polemične trditve pa ne morejo omajati odločitve sodišča prve stopnje, ko je svojo odločitev oprlo na prevarljive podatke o urnih postavkah delavk, zaposlenih v Domu starejših občanov v A., za poklice kuharice, perice, čistilke in negovalke, torej vse kategorije opravil, ki jih je opravljala tožnica pri pokojnici. Ugotovilo je povprečno urno postavko, zaradi težavnosti dela pa je to povečalo za 20% in določilo urno postavko za tožnico v znesku 300,00 SIT. Prav povečanje za 20% pa pomeni posebno težavnost dela, na katero se pritožba sklicuje, delo v nočnem času, kot tudi delo v turnusu.

Neupravičeno tudi pritožba sodišču očita, da bi pri upoštevanju bruto urnih postavk primerjalnih delavcev prišlo do zneska 500,00 SIT.

Pritožbeno sodišče meni, da takšen način obračuna ni primeren, kajti tožeča stranka ne plačuje prispevkov, prav tako ji ne gredo stroški za regres oziroma letni dopust, kot to napačno predpostavlja pritožba. Neutemeljeno pritožbo je zato pritožbeno sodišče zavrnilo in potrdilo izpodbijano sodbo sodišča prve stopnje.

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 352/1, 352/1.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00OTE3Ng==