<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba Cp 183/99

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:1999:CP.183.99
Evidenčna številka:VSK0000229
Datum odločbe:27.10.1999
Področje:obligacijsko pravo
Institut:odmera pravične odškodnine

Jedro

Če sodišče glede na ugotovljeno dejansko stanje prisodi prenizko odškodnino, krši materialno pravo.

 

Izrek

Pritožbama tožeče in tožene stranke se delno ugodi in se izpodbijana soba v zavrnilnem delu delno s p r e m e n i tako, da je dolžna tožena stranka solidarno plačati tožeči stranki še 100.000,00 SIT, z zakonitimi zamudnimi obrestmi od 20.8.1998 do plačila in je dolžna plačati od zneska 15.000,00 SIT zakonite zamudne obresti le od 20.8.1998 in ne od 25.5.1994 dalje, vse v roku 15 dni, v ostalem delu pa se pritožbi zavrneta in se p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

Odločba o stroških v izpodbijani sodbi in popravnem sklepu se s p r e m e n i tako, da je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki pravdne stroške v višini 35.193.- SIT, v roku 15 dni.

 

Obrazložitev

Prvostopno sodišče je z izpodbijano sodbo delno, do višine 145.000,00 SIT ugodilo tožbenemu zahtevku tožnika proti prvo in drugotoženki za plačilo odškodnine v višini 640.000,00 SIT za škodo, ki jo je utrpel v dveh nesrečah na delu pri prvi toženki in sicer 25.1.1994, ko mu je padel na stopalo leve noge karton sira in za drugo poškodbo z dne 25.3.1994, ko si je pri dvigovanju pločevine poškodoval prst leve roke. Za prvo poškodbo je ugodilo tožbenemu zahtevku za telesne bolečine v višini 100.000,00 SIT in za tujo pomoč v višini 15.000,00 SIT, za drugo poškodbo pa za telesne bolečine v višini 30.000,00 SIT. Na priznano odškodnino za telesne bolečine je določilo zakonite zamudne obresti od izdaje sodbe dalje, za odškodnino za tujo pomoč pa od 25.5.1994 dalje do plačila. Zavrnilo je tožbeni zahtevek v višjem delu za telesne bolečine po obeh poškodbah, za tujo pomoč po poškodbi z dne 25.3.1994 ter za skaženost. V tožbenem zahtevku zahtevano povrnitev stroškov za izvedenca dr. M.K. je priznalo v okviru odmere pravdnih stroškov. Zoper to sodbo so se pravočasno pritožili tožnik in obe toženki. Tožnik je uveljavljal vse pritožbene razloge iz čl. 353. Zakona o pravdnem postopku (ZPP), toženki pa sta izpodbijali sodbo iz pritožbenih razlogov nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava v delu, v katerem je tožniku priznan zahtevek za odškodnino iz škodnega dogodka z dne 25.3.1994 (30.000,00 SIT), priznane zakonite obresti na odškodnino za tujo pomoč v višini 15.000,00 SIT od 25.05.l994, namesto od 20.08.l998 ter izpodbijali stroškovni del odločitve. Pritožbi sta delno utemeljeni. Pritožbeno sodišče sprejema kot utemeljene trditve v pritožbi, da je odmerjena odškodnina za telesne bolečine tožnika po prvi poškodbi z dne 25.1.1994 prenizka. Izvedenec dr. M.K., katerega mnenje je prvostopno sodišče v celoti sprejelo je navedel, da je tožnik zaradi udarca in krvnega izliva v levo stopalo trpel telesne bolečine srednje intenzitete sedem dni in lažje intenzitete šestdeset dni, da je bil nesposoben za delo tri tedne ter da je nosil mavčno imobilizacijo od 25.1.1994 do 3.2.1994 ter da si je moral nogo mazati. Ob tako ugotovljenem dejanskem stanju na prvi stopnji po oceni pritožbenega sodišča tožniku pripada odškodnina v višini 200.000,00 SIT in v tem delu je prvostopno sodišče nepravilno uporabilo materialno pravo v čl. 200 Zakona o obligacijskih razmerjih, pri določanju pravične odškodnine, zaradi česar je pritožbeno sodišče sodbo spremenilo v skladu s 373. čl. tč. 4 ZPP in določeno odškodnino zvišalo za 100.000,00 SIT. Pritožba tožnika glede odločitve o zavrnitvi zahtevka za odškodnino za duševne bolečine zaradi skaženosti po obeh poškodbah, zavrnitvi zahtevka za tujo pomoč po poškodbi prsta in glede višini odškodnine za telesne bolečine pri poškodbi prsta, po oceni pritožbenega sodišča ni utemeljena. Pri odločanju je sodišče upoštevalo pismeno mnenje izvedenca dr. M.K., ki ga je tožnik sam predložil v dokazne namene, tožena stranka pa je mnenje sprejela. Tožnik se je v tožbenih navedbah tudi izrecno skliceval na mnenje izvedenca in ga vključil v trditveno podlago tožbe. Iz mnenja izvedenca je razvidno, da je pregledal tožnika in njegovo zdravstveno dokumentacijo. Prvostopno sodišče se je v skladu s prosto presojo dokazov in razlogi o tem so prepričljivi, oprlo na mnenje izvedenca tudi v tistem delu, ko se ne sklada s tem, kar je izpovedal tožnik zaslišan kot stranka. Razlogi prvostopne sodbe, da pri poškodbi prsta tuja pomoč že glede na naravo poškodbe ni bila pričakovana in utemeljena, izvedenec pa jo tudi ni potrdil, so v celoti sprejemljivi. Izvedenec skaženosti prsta ni ugotovil. Omenil je sicer rahlo deformacija nohta, vendar ne kot skaženost, kar je logično, tožnik pa navedbe v tožbi, da je prst grozen ni pojasnil niti v tožbi, niti v pritožbi. Izpovedba tožnika, da je bil prst zlomljen nima nobene strokovne podpore. Izvedenec res ni bil zaslišan na obravnavi, vendar ni izkazano, da bi to vplivalo na pravilnost odločitve, saj tožnik v pritožbi ni navedel dejstev ali dokazov, ki bi mnenje izvedenca izpodbilo, kršitev načela neposrednosti je zato le relativnega značaja, ki po oceni sodišča ni vplivala na pravilnost odločitve. Pritožba tožencev glede temelja tožbenega zahtevka po drugi poškodbi po presoji pritožbenega sodišča ni utemeljena. Tovor se je po ugotovitvi prvostopnega sodišča že ustavil in tožnik ni več računal, da bo še padel. Ob takšni ugotovitvi dejanskega stanja ni mogoče očitati tožniku soodgovornosti za svojo škodo, če pri hitrem odstranjevanju nevarnosti ni upošteval možnost, da se bo tovor, ki je običajno pri zaustavljanju sicer zdrsnil, tudi po zaustavitvi morda še spustil in ga stisnil za prst. Po oceni pritožbenega sodišča pa je utemeljena pritožba tožene stranke glede teka zamudnih obresti. Prvostopno sodišče je ugotovilo, da je tožnik zaradi prve poškodbe noge potreboval tujo pomoč 14 dni, kot je povedal izvedenec. Ko mu je priznalo odškodnino v višini 15.000,00 SIT, je pri tem prvostopno sodišče glede na trajanje pomoči ter ugotovljeno naravo poškodbe očitno odmerilo odškodnino po cenah ob izdaji sodbe, takšna odškodnina bi bila ob upoštevanju ugotovljenega dejanskega stanja tudi primerna, kar kaže na kršitev materialnega prava, zato je v tem delu prvostopno sodbo spremenilo in tožniku za to škodo priznalo zakonite zamudne obresti od izdaje sodbe dalje. V neutemeljenem delu je prvostopno sodišče zavrnilo pritožbo v skladu s čl. 368 ZPP in potrdilo prvostopno sodbo, v utemeljenem delu pa v skladu s 4.tč. 373 čl. ZPP prvostopno sodbo spremenilo. Zaradi delne spremembe prvostopne sodbe je pritožbeno sodišče v skladu s čl. 166/2 ZPP ponovno odločilo o vseh pravdnih stroških. Stroški tožeče stranke v celi pravdi, odmerjeni glede na vloženi stroškovnik po odvetniški in taksni tarifi znašajo 67.645,00 SIT. Stroški tožene stranke odmerjeni na enak način znašajo 81.395.- SIT. Stroški drugotožene stranke za vlogo z dne 25.05.l998 so odmerjeni enako na 10 tč., ker vloga ni obrazložena. Uspeh tožeče stranke v pravdi je po temelju 100 % in po višini 38% oziroma povprečno 69%. Glede na uspeh je dolžna tožena stranka povrniti tožeči stranki 56.162.- SIT in tožeča toženi 20.969.- SIT. Po medsebojnem pobotanju stroškov je dolžna tožena stranka plačati tožeči stranki pravdne stroške v višini 35.193.- SIT. Sklep o stroških temelji na čl. 154, 166/2 in 161 ZPP. Z novo odmerno pravdnih stroškov je rešena tudi pritožba druge toženke glede priznanja stroškov za odgovor na tožbo, ki jih je tudi pritožbeno sodišče odmerilo le v višini 10 točk, saj odgovor ni obrazložen, kot tudi pritožba tožene stranke glede zakonitih zamudnih obresti, ki glede na novo odmero pravdnih stroškov ne pridejo več v poštev.  


Zveza:

ZOR člen 200, 200.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
24.09.2014

Opombe:

P2RvYy00ODI4MA==