VSK sklep Kp 233/99

Jedro

Sodišče prve stopnje je ravnalo prav, ko je na podlagi 1. odst. 62. člena ZKP štelo, da je oškodovanka odstopila od kazenskega pregona, po tem, ko ji vabila na glavno obravnavo na znani naslov ni moglo vročiti in posledično oškodovankin obtožni predlog na podlagi 1. odst. 437. člena v zvezi z 2. odst. 277. člena ZKP zavrglo. Kolikor pa oškodovanka kot tožilka zatrjuje, da je ravnalo skladno z določbo 66. člena ZKP in da je z navadno pisemsko pošiljko sodišče o spremembi naslova obvestila, tega obvestila pa v spisovnih podatkih ni najti, je dokazno breme o tem, da je res tako ravnala, izključno na strani oškodovanke kot tožilke.

 

Izrek

Pritožba oškodovanke kot tožilke se kot neutemeljena zavrne.

Po 1. odst. 98. čl. v zvezi s 3. odst. 96. čl. ZKP je dolžna oškodovanka kot tožilka M.K. povrniti stroške pritožbenega postopka, odmerjene v obliki povprečnine v znesku 40.000,00 SIT.

 

Obrazložitev

Z uvodoma navedenim sklepom je prvostopno sodišče obtožni predlog oškodovanke kot tožilke M.K., vložen zoper obdolženega I.R. zaradi kaznivega dejanja goljufije po 1. odst. 217. čl. KZ, na podlagi 62. čl. v zvezi s 1. odst. 437. čl. in 2. odst. 277. čl. ZKP zavrglo.

Hkrati je oškodovanki kot tožilki naložilo, da je dolžna povrniti stroške kazenskega postopka, to je povprečnino v znesku 36.000,00 SIT.

Zoper ta sklep se pravočasno pritožuje oškodovanka kot tožilka M.K. V pritožbi navaja, da je prišlo do dejanske zmote o obvestitvi sodišča o spremembi bivališča kot obveznosti oškodovanca kot tožilca skladno z določbo 66. čl. ZKP. Navaja, da je dne 25.1.1999 z navadno pisemsko pošiljko obvestila sodišče o spremembi naslova. Nadalje navaja, da Zakon o kazenskem postopku v 66. čl. za obvestilo sodišču o spremembi bivališča ne predpisuje nikakršne obličnosti. Zato pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi ter ji s tem omogoči nadaljevanje pregona.

Pritožba oškodovanke kot tožilke M.K. ni utemeljena.

Iz spisovnih podatkov je razvidno, da je sodišče prve stopnje za dan 13.4.1999 v obravnavani kazenski zadevi razpisalo glavno obravnavo.

Nanjo je povabilo tako obdolženega I.R. kakor tudi oškodovanko kot tožilko M.K., vendar slednji vabila na glavno obravnavo ni moglo vročiti. Na list.št. 16 spisa se nahaja vrnjeno sodno pisanje, iz katerega je razviden poštni pečat s pripombo, da se je oškodovanka kot tožilka z naslova ...., L., preselila. Na list. št. 26 spisa pa se nahaja dopis Oddelka za upravne notranje zadeve upravne enote P., iz katerega je videti, da se je oškodovanka kot tožilka preselila na naslov P. 169. Sodišče prve stopnje je tedaj ravnalo povsem v skladu s 1. odst. 62. čl. ZKP in posledično na podlagi 1. odst. 437. čl. in 2. odst. 277. čl. ZKP obtožni predlog oškodovanke kot tožilke zavrglo. Določba 1. odst. 62. čl. namreč predpisuje, da če oškodovanec v zakonitem roku ne začne ali ne nadaljuje pregona, ali če oškodovanec kot tožilec ne pride na glavno obravnavo, čeprav je bil v redu povabljen, ali mu vabila ni bilo mogoče vročiti, ker sodišču ni prijavil spremembe naslova ali prebivališča, se šteje, da je odstopil od pregona. Očitno je tedaj, da oškodovanka kot tožilka spremembe svojega stalnega prebivališča sodišču ni sporočila. Kolikor pa zatrjuje drugače in navaja, da je dne 25.1.1999 z navadno pisemsko pošiljko obvestila sodišče o spremembi naslova pa je potrebno povedati, da je dokazno breme, da je bilo temu res tako, v celoti na strani oškodovanke kot tožilke, pri čemer pritožbeno sodišče še ugotavlja, da se v spisu nahaja uradni zaznamek iz katerega je razvidno, da na Okrajnem sodišču v P. ovojnice pisemske pošiljke, ki naj bi jo oškodovanka kot tožilka dne 25.1.1999 poslala Okrajnemu sodišču v P., med hranjenimi kuvertami ni najti.

Oškodovanka kot tožilka s pritožbo ni uspela, zato je dolžna na podlagi 3. odst. 96. čl. ZKP povrniti stroške pritožbenega postopka, odmerjene v obliki povprečnine v znesku 40.000,00 SIT. Povprečnina se določi v znesku, ki znaša najmanj 1/3-tino zadnje uradno objavljene povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo in največ desetkratni znesek te plače. Zadnji podatek, relevanten za odmero povprečnine znaša 107.929,00 SIT, pri odmeri povprečnine pa sodišče upošteva trajanje in zamotanost postopka ter premoženjske razmere tistega, ki jo je dolžan plačati.

Glede na vse zgoraj navedeno je bilo tedaj na podlagi 3. odst. 402. čl. ZKP pritožbo oškodovanke kot tožilke kot neutemeljeno zavrniti.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Kp 520/99
• VSM sklep I Kp 26/2008
• VSM sklep II Kp 30/2009