VSK sklep Kp 470/99
| Sodišče: | Višje sodišče v Kopru |
|---|---|
| Oddelek: | Kazenski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSKP:1999:KP.470.99 |
| Evidenčna številka: | VSK0000189 |
| Datum odločbe: | 11.10.1999 |
| Področje: | kazensko procesno pravo |
| Institut: | kršitev kazenskega zakona - tek in pretrganje zastaranja kazenskega pregona |
Jedro
Če je zoper obdolženca v teku drugi kazenski postopek po pravnomočni obtožnici zaradi kaznivih dejanj, katerih storitev bi pretrgala zastaranje kazenskega pregona za obravnavano kaznivo dejanje, je odločitev o zavrženju obtožnega predloga zaradi relativnega zastaranja kazenskega pregona, na podlagi 1. odst. 437. člena ZKP v zvezi s 3. točko 1. odst. 272. člena ZKP, preuranjena.
Izrek
Pritožbi državne tožilke se ugodi in izpodbijani sklep r a z v e l j a v i .
Obrazložitev
Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom na podlagi 437. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) iz razloga po 3. točki, očitno 1. odst., 277. člena ZKP zavrglo obtožni predlog Okrožnega državnega tožilstva v N.G., vložen zoper obdolženega Z.F. zaradi kaznivega dejanja ponarejanja listin po 1. odst. 256. člena KZ. V skladu s 1. odst. 96. člena ZKP je odločilo, da bremenijo stroški postopka iz 1. do 5. točke 2. odst. 92. člena ZKP ter potrebni izdatki obdolženca proračun.
Zoper sklep se pritožuje okrožna državna tožilka. Pritožbenega razloga izrecno ne navaja, se pa da iz obrazložitve razumeti, da sklep izpodbija zaradi kršitve kazenskega zakona po 3. točki 372. člena ZKP. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijani sklep razveljavi.
Pritožba je utemeljena.
Pritrditi je treba pritožnici, da je preuranjena ugotovitev prvostopenjskega sodišča, da je nastopilo relativno zastaranje kazenskega pregona, torej okoliščina, ki izključuje kazenski pregon, zoper obdolženega Z.F. zaradi kaznivega dejanja, navedenega v citiranem obtožnem predlogu. Razlaga 4. odst. 112. člena KZ, kot jo je sprejelo sodišče prve stopnje, ni prepričljiva. Po navedeni določbi se zastaranje pretrga tudi, če storilec v času, ko teče zastaralni rok, stori enako hudo ali hujše kaznivo dejanje. Drži sicer, kar navaja prvostopenjsko sodišče, da velja vsakdo po 27. členu Ustave Republike Slovenije in 3. členu ZKP za nedolžnega dokler njegova krivda ni ugotovljena s pravnomočno sodbo. Ni pa sprejemljivo stališče, da bi sodišče v procesnem položaju, ko je zoper obdolženca v teku drugi kazenski postopek po pravnomočni obtožnici zaradi kaznivih dejanj, ki naj bi jih storil med tekom tega relativnega zastaralnega roka, te okoliščine ne upoštevalo. Pravnomočna obtožnica seveda še ne pomeni, da je obtožena oseba storila očitano ji kaznivo dejanje, kakor to zmotno zatrjuje pritožnica, pač pa, da zbrani podatki in dokazi, ki se nanašajo na kaznivo dejanje in storilca, kažejo, da je ta utemeljeno sumljiva dejanja, ki je predmet obtožbe.
Sodišče prve stopnje je zato ravnalo napak, ko je še preden je bilo v drugem kazenskem postopku odločeno o kaznivih dejanjih, ki bi, v kolikor bi bila dokazana, pretrgala zastaranje (gre v bistvu za predhodno vprašanje, od katerega je odvisna pravilna uporaba kazenskega prava), na podlagi 1. odst. 437. člena v zvezi s 3. točko 1. odst. 277. člena ZKP zavrglo obtožni predlog. Upoštevaje navedene razloge je bilo potrebno pritožbi državne tožilke ugoditi in v skladu s 3. odst. 402. člena ZKP izpodbijani sklep razveljaviti.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
