<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sodba Kp 448/99

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Kazenski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:1999:KP.448.99
Evidenčna številka:VSK0000186
Datum odločbe:20.10.1999
Področje:kazensko procesno pravo
Institut:zmotna ali nepopolna ugotovitev dejanskega stanja

Jedro

Če pritožnik navede, da je sodišče upoštevalo le tiste izpovedbe prič, ki so zanj obremenilne, tiste, ki so mu v prid pa ne ter da so si izjave prič nasprotujoče, pri tem pa teh trditev v ničemer ne konkretizira, so taka izvajanja v tolikšni meri posplošena, da jih ni mogoče preizkusiti.

 

Izrek

Pritožba obtoženega G.D. se zavrne kot neutemeljena in p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

Po 1. odst. 98. člena v zvezi s 1. odst. 95. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je obtoženec dolžan plačati stroške pritožbenega postopka, odmerjene v obliki povprečnine v znesku 40.000,00 SIT.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je obtoženega G.D. spoznalo za krivega poskusa kaznivega dejanja tatvine po 1. odst. 211. v zvezi z 22. členom KZ in mu na podlagi 1. odst. 211. člena KZ izreklo kazen pet mesecev zapora, v katero mu je po 1. odst. 49. člena KZ vštelo čas prebit v priporu od 27.1.1999 od 01.45 ure do dne 13.5.1999 do 12.30 ure. V skladu s 1. odst. 95. člena ZKP je obtožencu naložilo v plačilo stroške kazenskega postopka, odmerjene v obliki povprečnine v znesku 40.000,00 SIT.

Zoper sodbo se pritožuje obtoženi G.D. Pritožbenega razloga izrecno ne navaja, se pa da razumeti, da sodbo izpodbija zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da ga oprosti obtožbe, podredno pa da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pomotno je pritožnikovo naziranje, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje zmotno ugotovilo. Odločilna dejstva so zanesljivo in celovito dognana, v podkrepitev svojih sklepov pa je prvostopno sodišče navedlo prepričljive razloge. Ne držijo pritožnikove navedbe, da se je pri preverjanju obtoženčevega alibija sodišče napačno oprlo na izpise Mobitela d.d. o pogovorih, opravljenih z mobilnega telefona s št. ... dne 25.1.1999 in ne naslednjega dne, ko je bilo storjeno kaznivo dejanje. Iz podatkov Mobitela d.d. izhaja, da se je oseba, ki je imela pri sebi navedeni mobilni telefon, dne 26.1.1999 v popoldanskih urah in tudi zvečer ter vse do 00.30 ure naslednjega dne, nahajala na območju Slovenije. Telefonski klici, ki so bili iz tega telefonskega aparata opravljeni v popoldanskih urah, so potekali preko različnih repetitorjev na območju naše države, tisti v večernih in nočnih urah pa prav tako preko domačih repetitorjev Vrtojba in Trstelj. Obtoženec je bil tisti, ki je imel telefonski aparat pri sebi in v kolikor bi držalo, da se je dne 26.1.1999 nahajal v Vidmu, kakor je zatrjeval, bi vsaj eden od teh klicev, ki so si sledili v kratkih časovnih presledkih, bil mednarodni oziroma potekal preko katerega od italijanskih repetitorjev. Iz omenjenega izpisa telefonskih pogovorov je razvidno, da je bil dne 25.1.1999 zadnji klic opravljen ob 22.09 uri, naslednji večer pa so si razgovori od 22.39 ure dalje do 27.1.1999 do 01.21 ure sledili z nekajminutnimi razmaki. Prvostopno sodišče pravilno ugotavlja, da ti izpiski potrjujejo tudi pričevanje Z.C., ki je povedal, da je moški, ki ga je opazil na kraju storitve kaznivega dejanja, govoril po mobilnem telefonu. Torej je zgrešeno pritožnikovo videnje, da je sodišče tudi zaradi napačne ocene vsebine mobitelovih izpiskov upoštevalo podatke, ki se nanašajo na dan prej in ne one, relevantne za presojo vprašanja, kje se je obtoženec nahajal v času storitve kaznivega dejanja.

Obtoženi G.D. izpostavlja, da je sodišče svojo odločitev oprlo le na tiste izjave prič, ki so ga obremenjevale, povsem pa prezrlo navedbe, ki so mu bile v prid. Navaja dalje, da so nekatere priče dokazano lagale ter podale več nasprotujočih si izjav. Ta pritožnikova izvajanja so v tolikšni meri posplošena, da se jih ne da preizkusiti.

Obtoženec nobene od teh trditev ne konkretizira in ne pove, katere so tiste izjave, ki so njemu v korist, pa jih sodišče ni ovrednotilo, pa tudi ne, v izpovedbah katerih prič naj bi bila podana zatrjevana razhajanja, ki bi se nanašala na ugotavljanje odločilnih dejstev.

Sodišče prve stopnje je izvedlo obsežen dokazni postopek, izvedene dokaze temeljito pretehtalo vsakega posebej in v medsebojni povezavi ter nato prišlo do ustreznih dejanskih in nato tudi pravnih sklepov.

Obrazložilo je tudi, zakaj je obtoženčeve dokazne predloge zavrnilo.

S svojimi pritožbenimi navedbami obtoženec ni uspel omajati pravilnost ugotovljenega dejanskega stanja, v luči česar se pritožba v tem delu pokaže kot neutemeljena.

Pritožba zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, podana v korist obtoženca, obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazenski sankciji.

Preizkus, ki ga je v skladu s 386. členom ZKP pritožbeno sodišče opravilo v tej smeri, je pokazal, da je sodišče prve stopnje okoliščine pomembne pri izbiri in odmeri kazenske sankcije, pravilno ugotovilo in ustrezno ovrednotilo ter obdolžencu izreklo primerno zaporno kazen.

V skladu z navedenimi razlogi je bilo potrebno pritožbo obtoženega G.D. zavrniti kot neutemeljeno in po 391. členu ZKP potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Obtoženec s pritožbo ni uspel, zato je na podlagi 1. odst. 98. člena v zvezi z 2. odst. 92. člena istega zakona dolžan plačati stroške pritožbenega postopka, odmerjene v obliki povprečnine v znesku 40.000,00 SIT. Po 3. odst. 92. člena ZKP se povprečnina določi v znesku, ki znaša najmanj eno tretjino zadnje uradno objavljene povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo in največ desetkratni znesek te plače. Pri odmeri povprečnine sodišče upošteva trajanje in zamotanost postopka ter premoženjske razmere tistega, ki jo je dolžan plačati. Glede na obtoženčeve gmotne razmere ter dejstvo, da je pri določitvi povprečnine relevantna plača znašala 107.925,00 SIT in da je z vidika odločanja v pritožbenem postopku šlo za razmeroma preprosto zadevo, se povprečnina, odmerjena v navedenem znesku, izkaže kot ustrezna.

 


Zveza:

ZKP člen 370-3, 373, 370-3, 373.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00ODI1NA==