VSK sklep Kp 454/99

Jedro

Izrek sodbe ni razumljiv, če je v njem navedeno, da je obdolženec oškodovanca večkrat udaril s stisnjeno pestjo v obraz, vsled česar, da je slednji utrpel prelom leve koželjnice v zapestju, kar je lahka telesne poškodba.

 

Izrek

Pritožbi obdolženega E.L. se ugodi in izpodbijana sodba tudi po uradni dolžnosti r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je obdolženega E.L. spoznalo za krivega kaznivega dejanja lahke telesne poškodbe po 1. odst. 133. člena KZ in mu na podlagi 51. člena istega zakonika izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po 1. odst. 133. člena KZ določilo kazen en mesec zapora, ki ne bo izrečena, če obdolženec v preizkusni dobi enega leta ne bo storil novega kaznivega dejanja. V skladu z 2. odst. 105. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) je oškodovanca N.B. s premoženjskopravnim zahtevkom v znesku 5.000.000,00 SIT napotilo na pravdo. Sklicujoč se na 1. odst. 95. člena ZKP je odločilo, da je obdolženec dolžan plačati stroške kazenskega postopka v obliki povprečnine v znesku 30.000,00 SIT.

Zoper sodbo se zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in posledične kršitve kazenskega zakona pritožuje zagovornik obdolženega E.L. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni ter obdolženca po 1. točki 358. člena ZKP v zvezi s 1. odst. 11. člena KZ oprosti obtožbe, podredno pa, da napadeno sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

Pritožba je utemeljena, izpodbijano sodbo pa je bilo potrebno razveljaviti tudi po uradni dolžnosti.

Preizkus izpodbijane sodbe, ki ga je sodišče druge stopnje opravilo po uradni dolžnosti na podlagi 1. točke 1. odst. 383. člena ZKP, je pokazal, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odst. 371. člena ZKP, ki je absolutne narave in ima za posledico razveljavitev izpodbijane sodbe.

Izrek sodbe je glede nekaterih odločilnih dejstev nerazumljiv in v nasprotju sam s seboj ter z razlogi sodbe. Tako sodišče v izreku sodbe navaja, da je obdolženec N.B. v ugotovljenih krajevnih in časovnih okoliščinah večkrat udaril v obraz ter da je vsled tega oškodovanec utrpel prelom leve koželjnice ob zapestju, odrgnino nosu z obtolčenino čela ter številne podplutbe. Tak izrek je nerazumljiv, kajti izkustveno gledano si ni mogoče razložiti, kako bi zaradi udarca s pestjo v obraz lahko oškodovanec dobil zatrjevano poškodbo na levi roki. O oškodovančevem padcu na tla in posledičnem poškodovanju izrek sodbe ne govori. V obrazložitvi sodbe pa je sodišče zapisalo, da je po mnenju izvedenca medicinske stroke dr.

J.T. poškodba na levi roki posledica nasilnega padca z oslonom na levico, torej v obrambnem položaju roke ob padcu na roko, udarci v glavo in obraz ter prsni koš, ki se kažejo kot številne podplutbe, pa so lahko nastale zaradi udarcev in brcanj v času, ko je oškodovanec ležal na tleh. V izreku pa ni zatrjevano, da bi obdolženec udarjal oškodovanca v glavo in obrcal po prsnem košu, da pa bi imel N.B.

podplutbe po obrazu, iz medicinske dokumentacije tudi ne izhaja.

Odrgnina nosu in obtolčenina čela, ki sta navedeni v izreku, v razlogih sodbe sploh nista omenjeni. Zaradi naštetih razhajanj je sodba v tolikšni meri nesklepčna, da je ni mogoče preizkusiti, s tem pa podana navedena bistvena kršitev določb kazenskega postopka.

Pritrditi je treba zagovorniku obdolženega E.L., da je sodišče prve stopnje upoštevalo predvsem tiste dokaze, ki obdolženca obremenjujejo, ni pa pretehtalo tistih, katerih presoja bi utegnila pokazati, da se je obravnavani življenjski primer odvijal drugače, kot pa je to dognalo prvostopno sodišče. Sodišče prve stopnje je tako v uvodnem delu razlogov sodbe navedlo, da pravega vzroka za pretep med obdolžencem in oškodovancem ni uspelo ugotoviti, prav tako ne, zakaj sta si oba udeleženca pretepa izmenjala sočne psovke. V nadaljnji obrazložitvi pa je svoj zakjuček, da je bil obdolženec tisti, ki je napadel oškodovanca, sodišče oprlo na izpovedbo slednjega in izvedensko mnenje dr. J.T. Zapisalo je tudi, da ni verjetno, da bi z izzivanjem in pretepom začel oškodovanec, saj je bil ta v prijetni družbi s prijateljem in dvema dekletoma za razvedrilo, v lokal pa je prišel z namenom proslaviti nakup avtomobila. Kot dodatni argument v prid svojim dejstvenim zaključkom v tej smeri je sodišče prve stopnje štelo tudi dejstvo, da je obdolženec "dobro premikastil" oškodovanca, sam pa dobil le udarec v desno oko, desno ličnico in desni komolec. V kateri fazi dogajanja je obdolženec te poškodbe dobil in na kakšen način, sodišče ni ugotavljalo. Tudi se ni dovolj jasno opredelilo do obdolženčevih zatrjevanj, da je oškodovanec, potem ko je udaril po mizi, za katero je sedel, tako da je vse, kar je bilo na njej, padlo na tla, stopil proti njemu in ga, držeč v rokah nek steklen predmet, s stisnjeno pestjo udaril v desno oko, mu pri tem izbil naočnike ter da sta se nato začela pretepati. Priče M.Č., Ž.C. in R.S. teh navedb niso potrdile in tudi ne zanikale. Iz mnenja izvedenca medicinske stroke so razvidne poškodbe, ki jih je dobil oškodovanec, in način, kako so bile prizadejane, vendar pa na podlagi izsledkov izvedenca ni mogoče sklepati o tem, kateri od akterjev je koga prvi napadel. Tudi verjetnost, da oškodovanec, ki da je slavil nakup avtomobila, pri čemer pa mimogrede priča Ž.C., ki je bil v njegovi družbi, o tem ni vedel ničesar, ni imel razloga zaostrovati razmer in se lotiti oškodovanca, v ničemer ne pomaga k razjasnitvi dejanskega stanja. Na drugi strani je mogoče z enako prepričljivostjo trditi, da ni verjetno, da bi se obdolženec, ki je sedel sam za mizo, lotil oškodovanca, ki je sedel v družbi. Tudi navedba, da so bile poškodbe, ki jih je dobil N.B., veliko hujše od obdolženčevih, ne pomeni, da je obdolženec prvi napadel oškodovanca. Zato bo moralo sodišče prve stopnje na podlagi celovite ocene obdolženčevega zagovora, izpovedb zaslišanih prič in ostalih dokazov v okviru očitkov, naslovljenih na obdolženca v obtožnem predlogu, ugotoviti potek dogajanja v gostinskem lokalu in pred njim. Razjasniti bo moralo tudi, kje in na kakšen način je prišlo do preloma oškodovančeve leve koželjnice ob zapestju in odvisno od dognanj presoditi, ali je obdolženec, glede nastanka te prepovedane posledice, ravnal z naklepom. V kolikor se bo izkazalo, da je to poškodbo povzročil iz malomarnosti, pa bo moralo sodišče ugotoviti tudi, ali ostale poškodbe po medicinskih kriterijih sploh še pomenijo lahko telesno poškodbo. Šele, ko bo natančno ugotovilo dejansko stanje, bo lahko sodišče prve stopnje prišlo do pravilnih in nato tudi pravnih sklepov ter preizkusilo utemeljenost tistih pritožnikovih navedb, ko zatrjuje, da je obdolženec ravnal v silobranu, torej, da je šlo za obrambo, ki je bila neizogibno potrebna, da bi od sebe odvrnil istočasen protipraven napad.

V skladu z navedenimi razlogi je bilo potrebno pritožbi obdolženčevega zagovornika ugoditi in napadeno sodbo po 1. odst. 392. člena ZKP razveljaviti tudi po uradni dolžnosti ter zadevo vrniti sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Kp 385/99
• VSL sklep I Kp 486/2000
• VSL sklep I Kp 1094/2005