VSK sodba Gpp 15/99

Jedro

S tem, da obdolžena pravna oseba v objavi o razprodaji ne navede vrste blaga, ki je v razprodaji, objavljeno znižanje pa se nanaša na manj kot eno četrtino celotne vrednosti blaga, stori gospodarski prestopek po 4. alinei 1. odst. 30. člena v zvezi z 9. alineo 3. odst. 13. člena ZVK.

 

Izrek

Pritožba obdolženih pravne in odgovorne osebe se zavrne kot neutemeljena in p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.

Po 1. odst. 98. člena Zakona o kazenskem postopku (ZKP) v zvezi s 1. odst. 2. člena Zakona o smiselni uporabi nekaterih določb Kazenskega zakonika Republike Slovenije in Zakona o kazenskem postopku za gospodarske prestopke (ZSUN) je obdolžena pravna oseba dolžna plačati stroške, nastale pred pritožbenim sodišče, odmerjene v obliki povprečnine v znesku 50.000,00 SIT.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je obdolženi pravno osebo R. export, import, trgovina, storitve, d.o.o. P. in odgovorno osebo M.B. spoznalo za odgovorni, prvo pod točko 1, drugo pa pod točko 2, gospodarskega prestopka po 30. členu ZVK. Obdolženi pravni osebi je na podlagi 1. odst. ZVK v zvezi s 23. členom Zakona o gospodarskih prestopkih (ZGP) izreklo 150.000,00 SIT denarne kazni, obdolženi odgovorni osebi pa po 2. odst. 30. člena ZVK v zvezi s 23. členom ZGP denarno kazen v višini 30.000,00 SIT. Odločilo je še, da je obdolžena pravna oseba dolžan plačati stroške postopka, določene v obliki povprečnine v znesku 80.000,00 SIT.

Zoper sodbo se pritožujeta obdolženi pravna in odgovorna oseba.

Pritožbenega razloga izrecno ne navajata, se pa da razumeti, da sodbo izpodbijata zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja in posledične kršitve kazenskega zakona. Predloga pritožba ne vsebuje.

Pritožba ni utemeljena.

Ni se moč strinjati s pritožnikoma, ko izpostavljata, da je sodišče prve stopnje dejansko stanje zmotno ugotovilo. Odločilna dejstva so zanesljivo in celovito dognana, v podkrepitev svojih sklepov pa je prvostopno sodišče navedlo prepričljive razloge. Obdolženi pravna in odgovorna oseba v pritožbi ponavljata zagovor, ki ga je po natančni razčlembi izvedenih dokazov zanesljivo ovrglo že sodišče prve stopnje. Pri tem se je pravilno oprlo na pričevanje tržne inšpektorice M.Z. in vsebino zapisnika o inšpekcijskem pregledu z dne 19.1.1998, ki ga je obdolžena odgovorna oseba podpisala brez pripomb.

Na podlagi teh dokazov je sodišče prve stopnje z zadostno gotovostjo zaključilo, da je obdolžena prava oseba razprodajo objavljala na steklih prodajalne, in sicer z obvestilom, da gre za "posezonsko znižanje, 15.1. do 5.2.1998, do 30%". Ta objava pa ni vsebovala vseh elementov, ki bi jih morala po 4. členu Dobrih poslovnih običajev pri razprodajah in prodajah blaga po znižanih cenah, ker ni bila označena vrsta blaga, ki je v razprodaji. Ta nepravilnost je bila odpravljena šele po pregledu, ko je obdolžena pravna oseba v objavi zapisala tudi, da se razprodaja nanaša na nekatere vrste obutve. Pri inšpekcijskem pregledu je bilo ugotovljeno, da je vrednost blaga, kateremu je obdolžena pravna oseba znižala ceno za 30 in več odstotkov, obsegala le 11,875 odstotkov blaga v trgovini, torej manj kot četrtino njegove vrednosti. Da je bila ta ugotovitev tržne inšpektorice, ki jo je sprejelo tudi prvostopenjsko sodišče, utemeljena, zgovorno priča tudi dejstvo, da je obdolžena pravna oseba naknadno, torej po prvem inšpekcijskem pregledu, nepravilnost odpravila tako, da je v objavi razprodaje navedla, da popust znaša do 25%. Navedbe pritožnikov, da je obdolžena odgovorna oseba pri kontroli obrazca o nivelaciji cen ugotovila, da je bil napačen odstotek znižanja posledica zmotno vnešene vrednosti za artikel št.

36 za čevlje D., ker je bila namesto dejanske cene 11.000,00 SIT, po kateri so se ti čevlji prodajali, v računalnik vnešena cena 13.050,00 SIT, ne držijo. Iz priloge C/2, kjer so že navedene korekcije nivelacije cen, opravljene dne 19.1.1998, torej že po prvem inšpekcijskem pregledu, enako je povedala tudi priča M.Z., je bila za omenjeni artikel navedena ista cena kot pri prejšnji nivelaciji, to je 13.050,00 SIT. Ne glede na to, da čistila in kreme za čiščenje čevljev ter denarnice in torbice ne spadajo med blago, katerega prodaja ni sezonsko pogojena, bi morala v objavi razprodaje obdolžena pravna oseba jasno opredeliti, da se znižanje nanaša samo na nekatere vrste obutve, kar je bilo naknadno tudi storjeno. Sklicevanje pritožnikov, da je obdolžena odgovorna oseba podpisala zapisnik o inšpekcijskem pregledu, ne da bi se sploh seznanila z njegovo vsebino, tudi ni prepričljivo, saj je iz zapisnika razvidno, da je bil stranki Milki Brec prebran in da njegovo vsebino ni imela pripomb. Upoštevaje povedano in razloge, ki jih je navedlo že sodišče prve stopnje, se zato izkaže, da je dejansko stanje pravilno in popolno ugotovljeno ter da so nasprotna zatrjevanja pritožnikov neutemeljena.

Pritožba zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, podana v korist obdolženih, po 386. členu ZKP v zvezi s 1. odst. 2. člena ZSUN obsega tudi pritožbo zaradi odločbe o kazni. Preizkus, ki ga je sodišče druge stopnje opravilo v tej smeri, je pokazal, da je prvostopno sodišče okoliščine pomembne pri izbiri vrste in odmeri kazenskih sankcij pravilno ugotovilo in ustrezno ovrednotilo ter obdolženima pravni in odgovorni osebi z izdatno uporabo omilitvenih določil izreklo povsem primerni denarni kazni.

Glede na navedene razloge je bilo treba pritožbo obdolženih pravne in odgovorne osebe zavrniti kot neutemeljeno in v skladu s 391. členom ZKP v zvezi s 1. odst. 2. člena ZSUN potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Obdolžena pravna oseba s pritožbo ni uspela, zato je po 1. odst. 98. člena v zvezi s 1. odst. 95. člena ZKP, vse v zvezi s 1. odst. 2. člena ZSUN dolžna plačati stroške nastale pred pritožbenim sodiščem, odmerjene v obliki povprečnine v znesku 50.000,00 SIT. Po 3. odst. 92. člena ZKP se povprečnina določi v znesku, ki znaša najmanj eno tretjino zadnje uradno objavljene povprečne mesečne neto plače v Republiki Sloveniji na zaposleno osebo in največ desetkratni znesek te plače. Pri odmeri povprečnine sodišče upošteva trajanje in zamotanost postopka ter premoženjske razmere tistega, ki jo je dolžan plačati. Glede na to, da je šlo z vidika odločanja v pritožbenem postopku za razmeroma preprosto zadevo, šibko gospodarsko moč obdolžene pravne osebe ter dejstvo, da je pri določitvi povprečnine upoštevna plača znašala 108.178,00 SIT, se v pritožbenem postopku odmerjena povprečnina pokaže kot primerna.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009