VSK sklep Cp 255/99

Jedro

Dedič si zavaruje rok iz 61. člena ZD čim v zapuščinskem postopku izjavi, da izpodbija oporoko.

 

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi, izpodbijana sodba se v delu, kjer je določeno, da je toženec dolžan plačevati tožnici mesečno preživnino od ... dalje v znesku 17.000,00 SIT in v odločbi o stroških postopka r a z v e l j a v i ter se v tem delu vrne zadeva sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano sodbo je sodišče prve stopnje tožencu naložilo, da je dolžan plačevati tožnici mesečno preživnino, in sicer za maj 19.. še znesek v višini ... SIT, od ... dalje pa mesečno po 17.000,00 SIT, vse z zakonitimi zamudnimi obrestmi od dneva zapadlosti vsakega posameznega preživninskega obroka dalje. Višji tožbeni zahtevek je zavrnilo. Tožencu je še naložilo, da je dolžan tožnici povrniti pravdne stroške v znesku ... SIT v 15 dneh. Ugotovilo je, da je tožnica upravičena do preživnine po 81. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZZDR), saj je brezposelna, zaradi invalidnosti čaka na ustrezno zaposlitev. Ugotovilo pa je tudi, da živi s prijateljem v garsonjeri v N.G., vendar po mnenju sodišča dejstvo, da se je odločila za življenje s prijateljem, ne more biti v breme tožencu, saj bi si lahko sama našla skromnejšo nastanitev oziroma bi lahko kvečjemu njen prijatelj, ki je po njeni izpovedi zaposlen, prispeval večji del stroškov. Zato je zaključilo, da le po višini preživninski zahtevek ni v celoti utemeljen.

Proti odločitvi, da je od ... dalje dolžan toženec plačevati preživnino v višini 17.000,00 SIT, je toženec vložil pritožbo. V pritožbi zatrjuje, da živi tožnica že od konca leta 19.. v zunajzakonski skupnosti z moškim, s katerim je imela sprva v najemu garsonjero v N., od januarja 19.. pa sta preseljena v drugo stanovanje v T. Toženec zato meni, da v skladu s 83. členom ZZZDR ni dolžan več plačevati tožnici preživnino, saj po tej določbi preneha pravica razvezanega zakonca do preživnine tudi v primeru, če vzpostavi zunajzakonsko skupnost z značilnostmi iz 12. člena tega zakona. Po mnenju toženca je tožnica takšno skupnost vzpostavila, saj to izhaja že iz dejstva, da živi s partnerjem dlje časa, da med njima obstaja čustveno razmerje in ekonomska skupnost, vse to pa potrjuje obstoj izvenzakonske skupnosti. Ker tega dejstva sodišče prve stopnje ni upoštevalo, je dejansko stanje zmotno in nepopolno ugotovilo in tožencu neupravičeno naložilo plačevanje preživnine. Toženec je tožnici dne ... plačal na roke ... DEM, kar predstavlja preživnino, s katero je hotel tožnici pomagati pri urejanju skupnega življenja z novim partnerjem. Več od tega pa ni dolžan prispevati. Sicer pa višina preživnine, ki jo je sodišče naložilo v plačilo tožencu, tudi ne ustreza njegovim sedanjim zmožnostim in iz teh razlogov predlaga razveljavitev sodbe v izpodbijanem delu.

Pritožba je utemeljena.

Sodišče prve stopnje je v izpodbijani sodbi sicer ugotovilo, da živi tožnica s partnerjem, ostalih okoliščin te skupnosti ni raziskovalo, zato pritožba utemeljeno uveljavlja pritožbeni razlog zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. Če je tožnica zaživela v izvenzakonski skupnosti s prijateljem, je njena pravica terjati preživnino od razvezanega zakonca prenehala. Po 12. členu ZZZDR ima namreč dalj časa trajajoča življenjska skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonsko zvezo, enake pravne posledice po tem zakonu, kot če bi bila sklenjena zakonska zveza. To pa pomeni, da se določba 83. člena ZZZDR, ki govori o prenehanju pravice do preživnine, uporablja tudi v primeru, ko preživninski upravičenec vzpostavi izvenzakonsko skupnost in ne le takrat, ko sklene novo zakonsko zvezo. Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče moralo v izpodbijanem delu sodbo sodišča prve stopnje razveljaviti po 1. odst. 370. člena Zakona o pravdnem postopku (ZPP), prav tako tudi stroškovno odločbo (člen 166 ZPP) in vrniti zadevo v novo sojenje. V ponovnem postopku bo sodišče prve stopnje moralo raziskati vse pravno pomembne okoliščine za presojo, ali je tožnica vzpostavila izvenzakonsko skupnost kakršno opredeljuje 12. člen ZZZDR, saj je od te presoje odvisno, ali je toženec še naprej dolžan plačevati tožnici preživnino ali pa je njegova obveznost v skladu s 83. členu ZZZDR prenehala.

 

Datum zadnje spremembe:

17.04.2015

Podobni dokumenti:

• Sodba II Ips 563/2001
• VSL sodba I Cp 3395/2011
• VSL sklep I Cp 1403/2016