VSK sodba Cp 335/96

Jedro

Zastavitelj nima pravice zahtevati od dolžnika vnaprejšnjega zavarovanja svoje morebitne terjatve iz naslova poplačila upnika iz zastavljene stvari.

 

Izrek

Pritožbi tožene stranke se ugodi ter pobijana sodba s p r e m e n i tako, da se tožbeni zahtevek tožnika na izstavitev zastavne listine za vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah toženca v zavarovanje terjatev tožnika, nastalih z realizacijo hipoteke na nepremičnini tožnika kot neutemeljen zavrne.

Tožeča stranka je dolžna toženi stranki povrniti pravdne stroške pritožbenega postopka v znesku 27.954,00 SIT v roku 15 dni pod izvršbo.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je s pobijano sodbo tožencu naložilo, da tožniku izstavi zastavno listino za vknjižbo zastavne pravice na nepremičninah toženca, vpisanih v vložek št. k.o. Z. v zavarovanje terjatev tožnika, ki jih bo tožnik imel napram tožencu oz. njegovim dedičem iz naslova povračila za plačilo terjatev iz naslova kredita po kreditni pogodbi z dne 10.5.1994 sklenjeni med tožencem in SB Koper, Enota v P., in sicer glavnice 4.000.000,00 SIT z obrestmi in stroški nastalimi z realizacijo hipoteke na nepremičnini tožnika, vpisani v vložek št. k.o. P. z vsemi postranskimi obveznostmi, obrestmi in stroški, ker bo sicer tako listino nadomestila pravnomočna sodba ter mu hkrati naložilo, da tožniku povrne pravdne stroške v znesku 62.025,00 SIT. Ugotovilo je, da obstaja realna možnost, da bo prišlo do poplačila terjatve SB Koper PE P. kot upnika v višini 4.000.000,00 SIT z rubežem in prodajo tožnikovih nepremičnin, vpisanih v vložek št. k.o. P. na podlagi sklepa sodišča opr.št. R 53/94 z dne 12.5.1994, da bo v tem primeru imel tožnik podlago za zahtevek napram tožencu za vračilo sorazmernega deleža terjatve, za kar bo sicer moral pridobiti pravnomočen izvršilni naslov in ker gre za relativno visok znesek terjatve je utemeljen zahtevek, da se tožnikova verjetna bodoča terjatev zavaruje s hipoteko na nepremičnine dolžnika, vpisanih v vložek št. k.o. Z.

Zaradi nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava se zoper sklep pritožuje toženec s predlogom, da pritožbeno sodišče predvsem spremeni pobijano sodbo sodišča prve stopnje z zavrnitvijo tožbenega zahtevka, podrejeno pa pobijano sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje. V pritožbi opozarja, da po materialnem pravu tožnik nima pravice do vnaprejšnjega zavarovanja svoje bodoče terjatve, ki je sploh še ni in za katero ni gotovo, ali bo sploh nastala. Tožnik v tožbi navaja, da je jamčil tožencu za kredit tudi kot porok, kar seveda ni res. Tožnik se nasproti upniku ni zavezal s poroštveno pogodbo, temveč je ustanovil na svoji nepremičnini zastavno pravico, s katero je zavaroval terjatev upnika. Porok sicer ima pravico na podlagi 1015. čl. ZOR zahtevati od dolžnika potrebno zavarovanje za svoje morebitne zahtevke, take pravice pa nima zastavni dolžnik, saj tega noben materialnopravni predpis ne določa. Uporaba navedene določbe tudi za zastavitelja pa seveda ne pride v poštev. Ne glede na obrazloženo pa sodišče prve stopnje tudi ni ugotovilo nekaterih odločilnih dejstev.

Tako bi sodišče moralo ugotoviti, da odpade na tožnika v razmerju do toženca dolžnost plačati polovico kredita, saj je bil le-ta porabljen v korist skupnega podjetja. Na podlagi take ugotovitve pa bi sodišče lahko ugodilo tožbenemu zahtevku kvečjemu do polovice. Sodišče se torej ni ukvarjalo z razmerjem med tožencem in tožnikom, čeprav je ta odnos toženec v pravdi uveljavljal in kljub temu, da gre v zadevi za zavarovanje bodoče terjatve, ki naj bi jo imel tožnik do toženca.

Pritožba je utemeljena.

Dejstvo je, da tožnik v obravnavani zadevi uveljavlja pravico do vnaprejšnjega zavarovanja svojih morebitnih zahtevkov zoper toženca kot dolžnika na podlagi zastavljenih nepremičnin tožnika za vrnitev kredita po kreditni pogodbi med tožencem in SB Koper, Enota v P. z dne 10.5.1994 za glavnico 4.000.000,00 SIT s pp zaradi neizpolnjevanja obveznosti toženca iz citirane kreditne pogodbe in nevarnosti, da bo prišlo do poplačila iz zastavljenih nepremičnin tožnika. Sodišče prve stopnje pri tem ugotavlja, da obstaja realna možnost, da bo prišlo do poplačila upnikove terjatve (upnika SB Koper, PE P. v višini 4.000.000,00 SIT s pp) iz zastavljenih nepremičnin tožnika, vpisanih vložek št. k.o. P. in bo v takem primeru imel tožnik podlago za zahtevek napram tožencu (verjetna bodoča terjatev tožnika), kar ob relativno visokem znesku terjatve opravičuje zavarovanje s hipoteko na nepremičninah toženca, vpisanega v vložek št. k.o. Z. Tako stališče sodišča prve stopnje pa je zmotno.

Pravica do vnaprejšnjega zavarovanja tožnika kot zastavitelja namreč nima zakonite podlage (kot na primer pri poroštvu - čl. 1015 ZOR - v obravnavani zadevi po ugotovitvah sodišča prve stopnje ne gre za poroštvo, temveč za nepremičninsko zastavo - hipoteko). Ne le, da takega zavarovanja zakonodajalec (v nasprotju s poroštveno pogodbo) ni določil, ob tem, da sta v ZOR in ZTLR urejena tako zastava kot poroštvena pogodba in učinki, temveč je razlog za tako opustitev zakonodajalca tudi v dejstvu, da gre pri zastavi stvari (še posebej hipoteki) za stvarno pravico na tuji stvari, ki učinkuje absolutno (erga omnes). In medtem ko gre tako pri zastavi kot pri poroštvu za akcesornost pravic (obstajati mora veljavna obveznost), gre pri poroštvu za subsidiarno obveznost (izjema so le primeri iz 2. do 4. odst. 1004. čl. ZOR), medtem ko gre pri zastavi (hipoteki) za že pridobljeno pravico do poplačila na zastavljeni stvari (stvarno pravico). Ne gre torej za pravno praznino temveč za to, da zastavitelj nima pravice do vnaprejšnjega zavarovanja svoje morebitne terjatve iz naslova poplačila upnika iz zastavljene stvari. Na podlagi 4. tč. 373. čl. ZPP je zato pritožbeno sodišče moralo pritožbi toženca ugoditi ter pobijano sodbo spremeniti tako, da je tožbeni zahtevek kot neutemeljen zavrnilo.

Na podlagi 2. odst. 166. čl. ZPP je pritožbeno sodišče moralo odločiti tudi o stroških vsega postopka. Pri tem toženec povračila stroškov v postopku pred sodiščem prve stopnje ni uveljavljal (1. in 2. odst. 164. čl. ZPP). V skladu z odvetniško in taksno tarifo mu gredo zato stroški pritožbenega postopka, in sicer za sodno takso in materialne stroške 9.999,00 SIT, za sestavo pritožbe in pregled odločbe sodišča druge stopnje pa skupno 270 točk po 66,50 SIT za točko, kar skupno znaša 27.954,00 SIT.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep III Cp 2872/2005
• VSL sklep II Cpg 885/2005
• VSL sodba in sklep I Cpg 496/2000