VSK sodba Cpg 211/96

Jedro

Čeprav je družbeno podjetje bilo eden od ustanoviteljev podjetja v mešani lastnini, vendar pa do prenosa poslovnih funkcij in učinkov iz družbenega na podjetje v mešani lastnini ni prišlo potem ne gre za oškodovanje družbene lastnine po 3.al. 2.odst. 48.čl. ZLPP.Iz istega razloga tudi ni oškodovanja po 4.al. 2.odst. 4f.čl. ZLPP čeprav so bili delavci zaposleni pri družbenem podjetju tudi ustanovitelji podjetja v mešani lastnini.

 

Izrek

Pritožba tožeče stranke se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sodba sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijano sodbo zavrnilo tožbeni zahtevek, da se pri opisu dejavnosti podjetja H.T. d.o.o., kot je vpisana v sodnem registru Okrožnega sodišča v Novi Gorici dne 20.4.1990 s sklepom Srg 269/90 ter dne 5.6.1991 s sklepom Srg 461/91 se iz dejavnosti opravljanja poslov zunanje - trgovinskega prometa navedenega podjetja izbriše iz sodnega registra dejavnost, ki glasi: "dejavnost zastopanja in posredovanja v blagovnem prometu" in zahtevek, da podjetje H.T. d.o.o., je dolžno vrniti podjetju H.H.

d.o.o.neupravičeno pridobljeni dobiček v višini 18.316.000,00 SIT z zakonitimi zamudnimi obrestmi od vložitve tožbe dalje do plačila; kot tudi zahtevek za povrnitev pravdnih stroškov. Tožečo stranko je sodišče obvezalo, da mora toženima strankama vsaki vrniti po 271.552,00 SIT pravdnih stroškov v 8 dneh.

Zoper to sodbo se je pritožila tožeča stranka zaradi zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja. V pritožbi navaja, da so ustanovitelji podjetja H.T. d.o.o. kot dejavnost družbe določili tudi opravljanje poslov zunanje trgovinskega prometa, pa čeprav je bilo za to dejavnost v času podpisa nesporne pogodbe že registrirano podjetje H.H. p.o., pa tudi podjetje R. d.o.o.. Zaradi opravljanja zunanje-trgovinske dejavnosti, ki bi jo lahko opravljalo družbeno podjetje namesto drugotožene stranke je bilo oškodovano družbeno premoženje v tem podjetju. Z opravljanjem te poslovno zanimive in donosne dejavnosti bi tudi ustvarilo čisti dobiček, kot ga je v tem primeru ustvarila drugotožena stranka. Družbeno podjetje H.H. d.o.o.

pa je bilo tudi sicer upravičeno sodelovati pri delitvi čistega dobička pri podjetju H.T. d.o.o. (32.čl. pogodbe o ustanovitvi družbe), ki ga je to podjetje ustvarilo predvsem z opravljanjem sporne zunanje trgovinske dejavnosti. Sodišče prve stopnje tudi ni podrobneje preučilo navedb v revizijskem poročilu o domnevnem oškodovanju družbenega premoženja pri podjetju H.H. p.o., niti navedb v tožbenem zahtevku iz katerih izhaja konkretno navedena višina domnevnega oškodovanja družbene lastnine pri podjetju H.H. p.o. .

Razlogi za zavrnitev domnev revizijskega organa v sodbi niso posebej utemeljeni, pač pa je sodišče zmotno navedlo, da bi bilo v konkretnem primeru glede na prenos poslovnih funkcij in učinko lahko oškodovano le družbeno premoženje pri podjetju R. d.o.o., ki pa v tem pravnem postopku sploh ni udeležena kot stranka, saj ni bila podpisnik pogodbe o ustanovitvi družbe H.T. d.o.o., z dne 22.2.1990. Podjetje H.H. p.o. bi moralo uskladiti svoje akte z določbami 178. a čl.

Zakona o podjetjih do 30. junija 1991, pa tega ni storilo, saj bi to lahko pomenilo izstop vseh fizičnih oseb iz družbe H.T. ali odpoved delovnega razmerja v R. d.o.o. in v podjetju H.H. d.o.o.. V kolikor bi podjetje H.H. d.o.o., spoštovalo določbe 178. a čl. Zakona o podjetjih, bi brez dvoma nastopilo po 1.7.1991 vprašanje obstoja in delovanja podjetja H.T. d.o.o. in ne samo opravljanje dela njegove dejavnosti, ki je predmet tega pravdnega postopka. Sodišče prve stopnje je spregledalo, da je bil opravljen vpis v sodni register spornega dela zunanje - trgovinske dejavnosti H.T. d.o.o. že v letu 1989, torej v času, ko so še veljali tedanji predpisi o obveznem vpisovanju zunanje - trgovinske dejavnosti podjetij v sodni register ter da revizijsko poročilo obravnava poslovanje podjetja H.H. p.o. v obdobju 1990 - 1992, ne pa kasnejših obdobij. Pritožitelj trdi, da bi navedena dejstva moralo upoštevati sodišče prve stopnje in odločiti, da je podjetje H.H. p.o. dejansko kršilo tedaj veljavne predpise Zakona o podjetjih, kar je bilo tudi eden izmed pravnih temeljev za vložitev tožbe z dne 14.12.1995. Nadalje pritožitelj navaja, da ni bil seznanjen s tem, da je drugotožena stranka dne 27.12.1994 podala predlog za vpis vskladitve z ZGD, kar je bilo vpisano dne 7.2.1996 in je tako drugotožena stranka sama spremenila dejavnost in opravila sporni vpis. Pri odločanju o upravičenosti tožbenega zahtevka, pa je potrebno upoštevati dejansko in pravno stanje zadeve v času, ko so ta razmerja nastala in iz tega vidika presojati tudi ekonomske učinke, ki so tedaj izhajali iz spornih pravnih poslov. Enako velja za primer prvotožene stranke, saj je prišlo do vpisa lastninskega preoblikovanja in vpisa nove dejavnosti, v skledu s standardno klasifikacijo dejavnosti v sodni register dne 24.10.1995. Zmotno je torej stališče sodišča prve stopnje, da pritožitelj ni več imel v času vložitve tožbe pravnega interesa za vložitev takega zahtevka, saj ga ZLPP obvezuje, da ukrepa z vložitvijo tožbe po 2. odst. 50. čl. ZLPP, če oceni, da je podano oškodovanje družbenega premoženja po 48. čl. ZLPP na osnovi ugotovitev iz revizijskega poročila. V konkretnem primeru je bil na osnovi delnega revizijskega poročila v postopku revizije pri H.H. p.o., z dne 12.6.1995, za obdobje od 1990-1992 podan sum oškodovanja družbene lastnine pri navedenem podjetju, zaradi česar je pritožitelj tudi vložil tožbo in z njo predlagal sodišču, da oceni utemeljenost tožbenega zahtevka glede na dejansko in pravno stanje v času, ko je sporno pravno razmerje nastalo. Pritožbenemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi ter sodbo sodišča prve stopnje spremeni tako, da tožbenemu zahtevku ugodi oziroma podrejeno, da sodbo razveljavi in zadevo vrne sodišču prve stopnje v ponovno sojenje.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče preizkuša sodbo sodišča prve stopnje v mejah razlogov navedenih v pritožbi in po uradni dolžnosti glede pravilne uporabe materialnega prava ter bistvenih kršitev določb pravdnega postopka (2. odst. 365. čl. ZPP). Ni mogoče slediti pritožbenim trditvam, da je sodišče prve stopnje nepopolno ugotovilo dejansko stanje, kajti vse pravno upoštevne dejanske okoliščine je sodišče prve stopnje pravilno in popolno ugotovilo. Ugotovilo je, (temu pritožba ne oporeka), da je drugo tožena stranka dne 27.12.1994, to je pred vložitvijo tožbe (tožba je bila vložena 15.12.1995), podala predlog za vpis uskladitve z Zakonom o gospodarskih družbah (v nadaljevanju ZGD) spremenila dejavnost in odpravila sporni vpis. Če torej v sodnem registru ni več vpisana sporna dejavnost, ki je predmet tožbenega zahtevka, potem je tudi ni mogoče brisati. Zato je sodišče pravilno postopalo, ko je tožbeni zahtevek zavrnilo. Trditve v pritožbi, da tožeča stranka o tem dejstvu ni bila seznanjena pa so neupoštevne, kajti sodni register je javen in bi tožeča stranka to lahko sama ugotovila.

Pri drugem delu zahtevka pa uveljavlja tožeča stranka oškodovanje družbene lastnine na podlagi 3. in 4. alineje 2. odst. 48. čl. ZLPP.

To zakonsko določilo prdpisuje, da se opravi postopek revizije, če predlagatelji ocenijo, da obstaja utemeljen sum, da je prišlo do oškodovanja družbene lastnine, pri čemer je pod 3. alinejo naveden prenos poslovnih funkcij in učinkov na eno ali več podjetij, ki so pod lastniško kontrolo, ali v delni ali popolni lasti zaposlenih, njihovih družinskih članov ali drugih pravnih ali fizičnih oseb ter pod 4. alinejo, če je prišlo do ustanovitve podjetja v zasebni ali mešani lastnini, če so bili ustanovitelji ali soustanovitelji delavec ali delavci podjetja, ali njihovi družinski člani. Te ugotovitve pa ne učinkujejo neposredno, ker ne gre za katero od zakonskih domnev iz 48. a čl. ZLPP, ampak mora zatrjevano oškodovanje ugotoviti pristojno sodišče. Tožeča stranka nosi trditveno in dokazno breme. V izogib nepotrebnemu ponavljanju, kajti razlogi prvostopne sodbe so pravilni in se pritožbeno sodišče z njimi v celoti strinja, je sodišče prve stopnje ugotovilo, da do prenosa poslovnih funkcij iz družbenega podjetja na podjetje v zasebni lastnini ni prišlo. Teh konkretnih ugotovitev pritožba niti ne izpodbija, samo zatrjuje, da je imelo družbeno podjetje H. p.o. na podlagi 32. čl. pogodbe o ustanovitvi družbe z omejeno odgovornostjo v mešani lastnini, z dne 22.2.1990, pravico sodelovati pri delitvi čistega dobička. To ne drži, ker pritožnik pozablja, da je družbeno podjetje H.H. p.o. bil eden od ustanoviteljev mešane družbe H.T. d.o.o., ki je nato iz te družbe izstopil, tako, da udeležba na dobičku na podlagi citiranih pogodbenih določil ne pride v poštev. Sodišče prve stopnje je tudi ugotovilo, da so ustanovitelji družbe H.T. d.o.o. bili delavci zaposleni pri prvotoženi stranki, vendar pa samo to dejstvo ne more biti zadostno ob ugotovitvi, da poslovne funkcije niso bile prenešene iz družbenega na privatno podjetje in če te funkcije niso bile prenešene, potem tudi oškodovanja ni. Pravilna je torej odločitev sodišča prve stopnje, ko je tudi ta tožbeni zahtevek zavrnilo.

Pritožbeni razlogi torej niso podani. Sodišče prve stopnje tudi ni zagrešilo nobene uradoma upoštevne kršitve določb pravdenga postopka, zato je pritožbeno sodišče na podlagi 368. čl. ZPP pritožbo zavrnilo in potrdilo sodbo sodišča prve stopnje.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep I Cpg 25/98
• Sklep II DoR 262/2009
• Sodba in sklep III Ips 49/2002