<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep Cp 169/96

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:1996:CP.169.96
Evidenčna številka:VSK00366
Datum odločbe:03.04.1996
Področje:stvarno pravo
Institut:motenje posesti - neupravičenost (protipravnost) ravnanja

Jedro

Krajevna skupnost je motila posest tožnika s tem, ko je zaradi neporavnanih obveznosti glede izgradnje vodovoda zaprla ventil na vodovodni cevi, ki vodi v tožnikovo hišo, saj za takšno ravnanje ni imela pravne podlage v občinskem odloku.

 

Izrek

Pritožba tožene stranke se kot neutemeljena zavrne in p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Okrajno sodišče v ... je z izpodbijanim sklepom opr. št. P 199/95 z dne 25. 1. 1996 ugotovilo, da je tožena stranka motila tožnika v neposredni posesti vodovodnega priključka iz vaškega vodovoda s tem, ko je 15. 11. 1995 tožniku zaprla ventil na vodovodni cevi, ki vodi v tožnikovo hišo v A št. 21. Toženi stranki je naložilo, da v roku 8 dni vzpostavi prejšnje posestno stanje in ji v bodoče prepovedalo s takšnim ali podobnim ravnanjem in obnašanjem posegati v tožnikovo neposredno posest vodovodnega priključka. Toženi stranki pa je naložilo tudi plačilo stroškov postopka v znesku 54.163,00 SIT.

Tožena stranka se po svojem pooblaščencu pritožuje zoper izpodbijani sklep sodišča prve stopnje zaradi bistvene kršitve določb pravdnega postopka, zmotne in nepopolne ugotovitve dejanskega stanja in zmotne uporabe materialnega prava in pritožbenemu sodišču predlaga razveljavitev napadenega sklepa in vrnitev zadeve v ponovno odločanje. V precej obširni pritožbi navaja, da so si razlogi o odločilnih dejstvih med seboj v očitnem nasprotju. Zaprtje ventila ni bilo protipravno in ne samovoljno, saj je tožena stranka postopala v skladu z Odlokom o pogojih za dobavo in odjem vode na območju občine S. Sodišče je po njenem nepravilno interpretiralo odlok. Tožnik je bil dolžan plačati izstavljen račun za manjko ur pri izgradnji in ker ga ni, mu je tožena stranka po pravilnem postopku odklopila vodo. Ni točno, da račun in opomin ter obvestilo niso bili vročeni. Poštarja sta pošto položila v nabiralnik potem, ko jo tožnik ni hotel sprejeti v roke. Sicer pa tudi tožnik priznava nekaj dolga, o spornem delu pa se tudi nikoli ni hotel pogajati. On je še edini nerešen primer tistih, ki so jim ob izgradnji manjkale delovne ure. Vodo so dobili vsi uporabniki, četudi niso izpolnili obveznosti po pogodbi o investitorstvu vodovoda. Tožnik ni hotel skleniti poravnave pred sodiščem, zato tudi odločitev o stroških ni pravilna, saj se njihov stroškovnik sploh ne omenja, četudi je tožena stranka z dvema ugovoroma v zadevi R 132/95 uspela.

Pritožba tožene stranke ni utemeljena.

Po skrbni oceni in presoji pritožbeno sodišče ugotavlja, da pritožnik s svojimi trditvami ne more uspeti. Cilj posestnega varstva je v preprečevanju, omejevanju in sankcioniranju samovoljnega uveljavljanja zatrjevanih pravic. Odvzem posesti oz. napad na posest mora biti protipraven in samovoljen, tak pa je, če nima podlage v zakonu, odločbi državnega organa ali v volji posestnika. Okrajno sodišče je po prepričanju pritožbenega sodišča določila Odloka o dobavi in odjemu vode na območju občine S interpretiralo pravilno in je tako izpodbijani sklep povsem korekten. Navedeni odlok, na katerega se skicuje tudi tožena stranka, se ne nanaša na razmerja ob izgradnji vodovodnega sistema, t.j. investitorstva gradnje vodovoda v letu 1989/90, ampak se vsebina odloka nanaša le na dobavo in odjem vode, pa tudi objavljen je bil po nastanku obveznosti iz pogodbe št. 1/89 (Uradne objave št. 20, z dne 31. 5. 1991). Iz spisa jasno izhaja, da tožnik račune za porabljeno vodo poravnava in da terjatev po spornem računu predstavlja njegovo obveznost ob izgradnji vodovoda, glede katere pa stranki nista dosegli soglasja. Sodišče po določbi 78. člena ZTLR daje varstvo glede na zadnje stanje posesti in nastalo motenje, tako da se tudi v postopku v pravdah zaradi motenja posesti omeji samo na pretresanje in dokazovanje dejstev zadnjega posestnega stanja in nastalega motenja (441. člen Zakona o pravdnem postopku). Sodišče prve stopnje je tako popolnoma pravilno ugotovilo, da tožena stranka za svoje ravnanje ni imela pooblastila, temelječega na ustrezni pravni podlagi - Odlok občine S, zato je potrebno njeno ravnanje, t.j. odklop vode tožniku, oceniti kot protipravno in tožniku nuditi sodno varstvo. Sporna obveznost tožnika ne izvira iz naslova porabljene vode (vodarina), ampak iz drugega temelja, t.j. pogodba št. 1/89 in bi tako morala tožena stranka, če sporazuma s tožnikom ni bilo mogoče doseči, uporabiti sodno pot, kot izhaja iz 10. čl. citirane pogodbe.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da so tudi pritožbene navedbe tožene stranke glede odločitve o stroških postopka neutemeljene. Sodišče prve stopnje je o stroških postopka pravilno odločilo po določilih ZPP, predvsem 1. odst. 154. čl. in 1. odst. 155. čl. Stroški, do povrnitve katerih je po njenem prepričanju tožena stranka upravičena, so nastali v postopku za izdajo začasne odredbe pod opr. št. R 132/95 in jih mora tožena stranka uveljavljati tam.

Ker je tudi pritožbeno sodišče ugotovilo, da tožena stranka za svoje ravnanje ni imela pravne podlage v Odloku in je tako ravnala brez potrebnega pooblastila, torej protipravno, in ker sodišče tudi ni zaznalo nobene od kršitev, na katere po določilu 2. odst. 365. čl. ZPP pazi po uradni dolžnosti, je, izhajajoč iz tega, bilo potrebno na podlagi 380. čl. ZPP pritožbo pooblaščenca tožene stranke kot neutemeljeno zavrniti in potrditi sklep sodišča prve stopnje.

 


Zveza:

ZTLR člen 75, 78, 75, 78.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00NjUyNA==