<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep Cp 175/96

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Civilni oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:1996:CP.175.96
Evidenčna številka:VSK00362
Datum odločbe:03.04.1996
Področje:CIVILNO PROCESNO PRAVO - IZVRŠILNO PRAVO
Institut:delitev skupnega premoženja zakoncev - začasna odredba - pogoji za izdajo začasne odredbe - zahteva za izločitev sodnika - zavrnitev zahteve - pritožba zoper končno odločbo

Jedro

1. Nasprotna udeleženka, ki je bila s sklepom nepravdnega sodišča napotena na pravdo, da dokaže velikost svojega deleža na nepremičninah, ki spadajo v skupno premoženje, je upravičena vložiti predlog za izdajo začasne odredbe, s katero se predlagatelju prepoveduje pravno razpolaganje s skupnim premoženjem, ker v predlogu nastopa kot upnica v smislu 267. čl. ZIP. 2. Zoper sklep, s katerim se zahteva stranke za izločitev sodnika zavrne, ni posebne pritožbe (5. odst. 74. čl. ZPP). Takšen sklep je mogoče izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo (2. odst. 378. čl. ZPP). V postopku za razdružitev premoženja strank je kot končno odločbo v smislu gornjega zakonskega določila potrebno šteti le sklep, s katerim se bo skupno premoženje razdružilo, ne pa odločbe o začasni odredbi, ki je bila izdana med tem postopkom.

 

Izrek

Pritožba predlagatelja zoper sklep o zavrnitvi ugovora se kot neutemeljena zavrne in se p o t r d i ta sklep sodišča prve stopnje.

Pritožba predlagatelja zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev sodnice pa se kot nedovoljena z a v r ž e .

 

Obrazložitev

V gornji nepravdni zadevi je sodišče prve stopnje potem ko je napotilo nasprotno udeleženko na pravdo, da dokaže delež na nepremičninah, ki spadajo v skupno premoženje, ki so v zemljiški knjigi vknjižene v celoti na predlagatelja, na predlog nasprotne udeleženke izdalo začasno odredbo, s katero je predlagatelju prepovedalo kakšrnokoli pravno razpolaganje s temi nepremičninami in s premičninami,ki spadajo v skupno premoženje, zlasti prodajo ali obremenitev le-teh do konca razdružitvenega postopka in še 30 dni po pravnomočnosti sklepa o razdružitvi. Z izpodbijanim sklepom je ugovor predlagatelja zoper to začasno odredbo kot neutemeljen zavrnilo. S sklepom Su 29/95 - 23 pa je v.d. predstojnika Okrajnega sodišča v ...

zavrnil predlog predlagatelja za izločitev sodnice.

Zoper oba sklepa se pritožuje predlagatelj po pooblaščencu. V pritožbi zatrjuje, da je sodnica s tem, ko je zavrnila njegov ugovor pokazala hudo pristranost z nasprotno udeleženko, zato vztraja, da so podane na njeni strani okoliščine, ki vzbujajo dvom o njeni nepristranosti in vztraja pri izločitvi te sodnice. Na te okoliščine je opozoril že v ugovoru. Resen dvom v njeno delo pa vzbuja tudi dejstvo, da je začasno odredbo izdala po 6 mesecih. Meni, da začasna odredba tudi ni utemeljeno izdana. Parcele štev. 7083, 7085, 7084 k.o.... so izključna last predlagatelja, saj jih je pridobil že pred sklenitvijo zakonske zveze, zato ne spadajo v skupno premoženje.

Predlagatelj je sicer ponudil nasprotni udeleženki delež 20 %, ker je ocenil, da je toliko pripomogla pri ustvarjanju ostalega premoženja. Ker pa s tem ni bila zadovoljna, mora večji delež dokazati v pravdi. Začasna odredba zato ne bi smela biti izdana, je pa tudi nesmiselna, saj se predlagatelj izključno preživlja s kmetijo, ki mu predstavlja edini vir življenja. Zato vztraja, da je začasna odredba nepotrebna. Sicer pa tega postopka niti ni začela nasprotna udeleženka, ampak on in zato meni,da tudi iz tega razloga sodišče prve stopnje začasne odredbe na predlog nasprotne udeleženke ne bi smelo izdati. Iz teh razlogov predlaga spremembo izpodbijanega sklepa, predlaga pa tudi izločitev sodnice.

Pritožba zoper ugovor ni utemeljena, zoper sklep o izločitvi sodnice pa ni dopustna.

K pritožbi zoper sklep o ugovoru: Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje izdalo začasno odredbo v skladu s členom 267 ZIP v zvezi z 2. odst. 265. člena ZIP, zato je ugovor predlagatelja potem, ko je preizkusilo razloge, ki jih je v ugovoru navedel, utemeljeno zavrnilo. Terjatev nasprotne udeleženke je namreč verjetno izkazana, saj to smiselno izhaja celo iz predlagateljevih navedb v predlogu za delitev premoženja, ko je sam navedel, da sta z nasprotno udeleženko gradila v času trajanja zakonske zveze stanovanjsko hišo na parcelah štev.

7085 in 7083, ki so bile prej njegova izključna last. Zato kolikor je razumeti pritožbena izvajanja, da predlagatelj osporava zaključek o verjetno izkazani terjatvi, so te navedbe nelogične in protispisne.

Do delitve premoženja ni prišlo, ker je med strankama sporen delež strank na skupnem premoženju. Ker so nepremičnine v zemljiški knjigi v celoti vknjižene na predlagatelja, pa mora v pravdi delež dokazovati nasprotna udeleženka. Do te situacije, da je torej na pravdo napotena nasprotna udeleženka in da je zato tudi predlog za izdajo začasne odredbe vložila nasprotna udeleženka, je prišlo zaradi zemljiškoknjižnega stanja. Neutemeljeno pa pritožnik še zatrjuje, da sodišče začasne odredbe na predlog nasprotne udeleženke v postopku ne bi smelo izdati. Ni namreč sporno, da nasprotna udeleženka v predlogu za izdajo začasne odredbe nastopa kot upnica v smislu 265. člena ZIP.

Izkazana pa je tudi druga predpostavka za izdajo začasne odredbe, saj je v predlogu za izdajo začasne odredbe upnica izkazala za verjetno, da dolžnik oz. predlagatelj postopka za delitev s predlagano začasno odredbo ne bo pretrpel znatnejše škode. Pritožbene navedbe to dejstvo le še potrjujejo, saj pritožnik tudi sam navaja, da nima namena premoženja prodati. Kolikor pa je iz pritožbenih navedb o pristranosti sodnice razumeti, da očita predlagatelj sodišču prve stopnje bistveno kršitev postopka, pa je pritožbeno sodišče tudi v tej smeri preizkusilo pravilnost odločitve. Iz podatkov spisa zatrjevana nekorektnost ne izhaja. Kakšne druge bistvene kršitve postopka iz 2. odst. 354. člena ZPP, na katere pazi pritožbeno sodišče po uradni dolžnosti, pa tudi ni ugotovilo. Iz teh razlogov je neutemeljeno pritožbo zoper sklep o zavrnitvi ugovora zavrnilo in potrdilo ta sklep sodišča prve stopnje (2. odst. 380. čena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP).

K pritožbi zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev sodnice: Pooblaščenec predlagatelja je v pritožbi ponovil predlog za izločitev sodnice. Po vsebini pa je to lahko glede na podatke spisa le pritožba zoper sklep o zavrnitvi tega predloga, saj predlog ne navaja kakšnih novih dejstev, da bi se ga lahko štelo kot nov predlog za izločitev.

Pritožbeno sodišče je zato ne glede na to, kako je pritožnik poimenoval to vlogo, štelo, da gre za pritožbo. Po 5. odst. 74. člena ZPP pa zoper sklep, s katerim je bila zahteva za izločitev zavrnjena, ni posebne pritožbe. 2. odst. 378. člena ZPP določa, da se sme v primerih, ko zakon izrečno določa, da ni posebne pritožbe, sklep sodišča prve stopnje izpodbijati samo v pritožbi zoper končno odločbo. V konkretni zadevi, ko teče postopek za razdružitev premoženja strank, je kot končno odločbo v smislu gornjega zakonskega določila potrebno šteti le sklep, s katerim se bo skupno premoženje razdružilo, ne pa odločbe o začasni odredbi, ki je bila izdana med tem postopkom. Zato v tej fazi postopka pritožba zoper sklep o zavrnitvi predloga za izločitev sodnice glede na gornje določbe ZPP ni dopustna. Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov pritožbo predlagatelja zoper ta sklep po 1. odst. 380. člena ZPP v zvezi s členom 37 ZNP zavrglo.

 


Zveza:

ZPP (1977) člen 74, 74/5, 378, 378/2, 74, 74/5, 378, 378/2. ZIP člen 267, 267.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00NjUyMA==