VSK sklep Cp 18/96

Jedro

Kadar zapuščinski sodnik napoti stranko na pravdo, ker so v zapuščinskem postopku med strankama sporna dejstva, od katerih je odvisna dedna pravica, stranka pa tožbe ne vloži v skladu z napotitvenim sklepom, mora pravdno sodišče po uradni dolžnosti presoditi ali je podan pravni interes za vložitev ugotovitvene tožbe.

 

Izrek

Pritožba tožnice se kot neutemeljena zavrne in se p o t r d i sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrglo tožbo, ki jo je vložila tožnica zoper toženko zaradi dokazovanja izvenzakonske skupnosti. Sodišče je ugotovilo, da je bila tožnica v zapuščinskem postopku napotena na pravdo zaradi dokazovanja dedne pravice po pokojniku in da za vložitev ugotovitvene tožbe, ki jo je v konkretni zadevi vložila tožnica, ni podana pravna korist. Zato je tožbo po 2. odstavku 288. člena ZPP zavrglo.

Zoper ta sklep je vložila pritožbo tožnica po pooblaščenki iz vseh pritožbenih razlogov po členu 353 ZPP. V pritožbi opozarja na določbo 2. odstavka 187. člena ZPP, po kateri se lahko ugotovitvena tožba vloži, če je tako določeno s posebnim predpisom, ali če tožnik izkaže pravni interes. Tožnica zatrjuje, da je bila s pravnomočnim napotitvenim sklepom Okrajnega sodišča napotena na pravdo, v kateri mora dokazati obstoj spornega dejstva. Tako napotitveni sklep kot kasneje vložena ugotovitvena tožba temeljita na določilu člena 212 ZD v skladu z 2. odstavkom 187. člena ZPP, kajti obstoj izvenzakonske skupnosti je dejstvo, ki je med strankama sporno in s tem je sporna tudi tožničina dedna pravica. Če bo v pravdi uspela dokazati obstoj izvenzakonske skupnosti, potem obstoj dedne pravice ni več sporen, ter mora zapuščinsko sodišče v dednem postopku s tožečo stranko ravnati kot z dedinjo. Obstoj dedne pravice ni stvar pravdnega sodišča temveč je to stvar zapuščinskega sodišča. Z izpodbijanim sklepom pa pravdno sodišče hoče narediti ravno nekaj, kar mu ne ZPP ne ZD ne dovoljujeta, torej poseči in prevzeti vlogo zapuščinskega sodnika. Ugotovitvena tožba, ki je predmet tega postopka in izpodbijanega sklepa ima temelj v posebnem predpisu ter zato tožeči stranki posebnega interesa v tej postopkih ni potrebno izkazovati.

Svoj pravni interes je tožeča stranka izkazala s tem, ko je na podlagi napotitvenega sklepa vložila tožbo, ki je bila zavržena z izpodbijanim sklepom. Pravdno sodišče mora in lahko odloča le o tistih vprašanjih, o katerih je bila tožeča stranka napotena na pravdo, to pa je v konkretnem primeru sporno dejstvo obstoja ali neobstoja izvenzakonske skupnosti s pokojnikom. Iz tega razloga tožnica predlga, da pritožbeno sodišče izpodbijani sklep razveljavi in vrne zadevo sodišču prve stopnje v nadaljnji postopek.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožnica protispisno zatrjuje, da je bila s sklepom zapuščinskega sodišča napotena na pravdo zaradi dokazovanja obstoja izvenzakonske skupnosti. Iz sklepa Okrajnega sodišča jasno izhaja, da je tožnica na pravdo napotena, da dokaže dedno pravico po pokojniku. Ker tožbe v skladu z napotitvenim sklepom ni vložila, je sodišče prve stopnje moralo oceniti, ali ima za ugotovitveno tožbo, ki jo v tej pravdi uveljavlja, sploh pravno korist. Le če bi tožbo vložila v skladu z napotilom zapuščinskega sodišča, bi bil njen pravni interes izkazan že s pravnomočnim napotitvenim sklepom (pravno mnenje, objavljeno v Poročilu VS RS št. I/94) . Pritožbeno sodišče sprejema tudi zaključek v izpodbijanem sklepu, da namreč za vložitev takšne ugotovitvene tožbe, kot jo v tej pravdi tožnica uveljavlja, ni podana pravna korist, saj morebitni obstoj izvenzakonske skupnosti pomeni le enega od pravno odločilnih dejstev za obstoj njene dedne pravice. Zato tožnica zmotno meni, da bi v primeru, če bi v tej pravdi z zahtevkom, kot ga je uveljavljala, uspela, bila njena dedna pravica že nesporno ugotovljena. Zmotne pa so tudi navedbe pritožbe, da o obstoju dedne pravice ne bi smelo odločati pravdno sodišče, ker spada to v pristojnost zapuščinskega. V primeru, ko zaradi spornih dejstev zapuščinsko sodišče prekine postopek in napoti stranko na pravdo je odločanje porazdeljeno med pravdno in zapuščinsko sodišče, ker zapuščinski sodnik o nekaterih spornih dejstvih, ki so bistvena za njegovo odločitev, ne sme sam odločiti. O teh vprašanjih odloči zato pravdno sodišče, ki pa je vezano le na napotitveni sklep. V primeru, če vložena tožba ni sprožena na podlagi napotila, je zato pravdno sodišče pooblaščeno presojati pravno korist za vložitev takšne tožbe.

Iz teh razlogov je pritožbeno sodišče neutemeljeno pritožbo tožnice zoper izpodbijani sklep zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 380. člena ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Cp 1684/2004
• VSL sklep Cpg 865/95
• VSK sklep I Cpg 103/2006