VSK sklep Kp 323/95

Jedro

Pri odmeri povprečnine sodišče upošteva trajanje in zamotanost postopka, ter premoženjske razmere tistega, ki jo je dolžan plačati.

V danem primeru se trajanje postopka kaže v tem, da je sodišče kar petkrat razpisalo glavno obravnavo, ki pa je glede na izmenično odsotnost zasebnih tožilk ni uspelo zaključiti. Zamotanost postopka izhaja iz dejstva, da gre za zasebno tožbo in nasprotno tožbo, kar pa je od sodnika terjalo ustrezno pripravo na glavno obravnavo.

 

Izrek

Pritožba pooblaščenca zasebne tožilke B.B. se kot neutemeljena z a v r n e .

 

Obrazložitev

Okrajno sodišče v ... je na podlagi 437. člena ZKP, sklicujoč se na 2. odstavek 277. člena in 1. odstavek 58. člena istega zakona zavrglo zasebni tožbi F.M. in B.B. Odločilo je, da sta zasebni tožilki, ki sta hkrati tudi obdolženki, dolžni plačati povprečnino odmerjeno vsaki na 25.000,00 SIT.

Zoper sklep se zaradi odločbe o stroški kazenskega postopka pritožuje pooblaščenec zasebne tožilke B.B. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in pobijani sklep glede plačila povprečnine razveljavi ter zadevo v tem obsegu vrne v novo odločanje ali pa B.B. kot zasebno tožilko plačila povprečnine bodisi oprosti bodisi zmanjša na minimum.

Pritožba ni utemeljena.

Pomotno je pritožnikovo naziranje, ko se ta v svojstvu pooblaščenca zasebne tožilke B.B. pritožuje zoper povprečnino, ki ji jo je naložilo v plačilo sodišče prve stopnje. Ne bo držalo, da je višina pavšalnega zneska sad megalomanskega pretiravanja, ki si ga je izven vseh meja objektivnosti in dobrega okusa, privoščilo prvostopenjsko sodišče. Pritožnika je potrebno spomniti, da se povprečnina po 3. odstavku 92. člena ZKP določi v znesku, ki znaša najmanj eno tretjino zadnje uradno objavljene mesečne čiste plače v gospodarstvu v Republiki Sloveniji in največ desetkratni znesek te plače. V času odločanja pred prvostopnim sodiščem je taka povprečna plača znašala 65.227,00 SIT, kar pomeni, da bi bila najnižja povprečnina, ki bi jo bilo po zakonu zasebni tožilki sploh mogoče odmeriti 21.742,00 SIT.

Neutemeljeno je prvostopnemu sodišču pripisovati zasluge za to, da je prišlo do takega izida kazenskega postopka. Razpisalo je namreč kar pet glavnih obravnav, ki pa jih glede na izmenično odsotnost F.M. in B. B. ni uspelo zaključiti. Tako je B.B. pristopila le na prvi dve, poslej pa ne več, četudi je bila v redu povabljena. Zatorej je zmotno pritožnikovo stališče, da trajanja kazenskega postopka pri odmeri povprečnine ni moč upoštevati. Tudi ko zelo poenostavljeno govori o zamotanosti postopka pooblaščenec zasebne tožilke B.B., nima prav.

Zahtevnost zadeve namreč ni mogoče presojati zgolj skozi njen epilog.

Gre namreč za zasebno tožbo in nasprotno tožbo, kar je od sodnika terjalo ustrezno pripravo na glavno obravnavo. Tako tudi navedba, da gre za sila preprosto zadevo ne drži. Upoštevaje povedano pa se izkaže, da zasebni tožilki B.B. naložena povprečnina nikakor ni previsoka in je bilo zato pritožbo njenega pooblaščenca v skladu s 3. odstavkom 402. člena ZKP kot neutemeljeno zavrniti.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Kp 221/2000
• VSL sklep I Kp 1053/99
• VSL sklep I Kp 1149/99