VSK sklep Kp 316/95

Jedro

Sodišče prve stopnje je zagrešilo absolutno bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11.tč.1.odst.371.čl.ZKP, ko je ugotovilo, da je obdolženec storil neprimeren poskus kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil, torej kaznivo dejanje, ki narekuje izrek obsodilne sodbe, po drugi strani pa, da gre za dejanje majhnega pomena po 14. čl. KZ, ki pa ni kaznivo dejanje in narekuje izrek oprostilne sodbe.Podano je torej nasprotje med izrekom sodbe in njenimi razlogi ter razlogi med seboj.

 

Izrek

Ob reševanju pritožbe zagovornika obtoženega se izpodbijana sodba po uradni dolžnosti r a z v e l j a v i in zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je obtoženega spoznalo za krivega neprimernega poskusa kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil po 2. v zvezi s 1. odstavkom 197. člena Kazenskega zakonika v zvezi s 23. členom iste postave. Sklicujoč se na 23. člen KZ je obtoženemu kazen odpustilo.

Po 3. odstavku 197. člena KZ je vzelo dne 9.1.1994 J.M. zaseženo cigareto. Odločilo je še, da je obtoženi po 1. odstavku 95. člena ZKP dolžan povrniti stroške kazenskega postopka v znesku 1.000,00 SIT in plačati na 25.000,00 SIT odmerjeno povprečnino.

Zoper sodbo se zaradi kršitve kazenskega zakona in zmotne ugotovitve dejanskega stanja pritožuje obtoženčev zagovornik. Višjemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in napadeno sodbo spremeni tako, da obtoženca oprosti obtožbe in v skladu s takim izidom odloči o stroških kazenskega postopka.

Ob reševanju pritožbe obtoženčevega zagovornika se je izkazalo, da je pobijano sodbo potrebno razveljaviti po uradni dolžnosti.

Preizkus, ki ga je sodišče druge stopnje opravilo po uradni dolžnosti na podlagi 1. točke 1. odstavka 383. člena ZKP je pokazal, da je prvostopno sodišče zagrešilo bistveno kršitev določb kazenskega postopka po 11. točki 1. odstavka 371. člena ZKP, ki je absolutne narave in ima za posledico razveljavitev napadene sodbe. Izrek sodbe in njeni razlogi ter razlogi med seboj so si namreč v takem nasprotju, da sodbe ni mogoče preizkusiti. Tako sodišče prve stopnje ugotavlja, da je obtoženec storil neprimeren poskus kaznivega dejanja omogočanja uživanja mamil po 2. v zvezi s 1. odstavkom 197. člena Kazenskega zakonika v zvezi s 23. členom iste postave. Ko pa obrazlaga, zakaj se je odločilo obtožencu kazen odpustiti, navaja, da je to storilo zato, ker gre za dejanje majhnega pomena in našteje okoliščine, ki naj bi kazale, da je temu tako. Sklepa se namreč medsebojno izključujeta, saj iz take obrazložitve izhaja, da je obtoženec storil neprimeren poskus navedenega kaznivega dejanja, torej kaznivo dejanje, na drugi strani pa, da gre za dejanje majhnega pomena po 14. členu KZ, ki pa ni kaznivo dejanje. Prvo narekuje izrek obsodilne, drugo pa oprostilne sodbe po 1. točki 358. člena ZKP. Podano je torej omenjeno nasprotje in s tem navedena bistvena kršitev določb kazenskega postopka, ki je glede na to, da obtoženčev zagovornik te kršitve ni uveljavljal, narekovala razveljavitev sodbe po uradni dolžnosti (1. odstavek 392. člena ZKP) in vrnitev zadeve sodišču prve stopnje v novo sojenje. Glede na tak izid pritožbenega postopka, se prizivno sodišče ni moglo spuščati v utemeljenost navedb obtoženčevega zagovornika, ko ta izpodbija ugotovljeno dejansko stanje in prvostopnemu sodišču očita kršitev materialnega prava.

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba Kp 1207/93
• VSL sklep Kp 1034/93
• VSC sklep Kp 47/2001