VSK sodba Kp 280/95
| Sodišče: | Višje sodišče v Kopru |
|---|---|
| Oddelek: | Kazenski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSKP:1995:KP.280.95 |
| Evidenčna številka: | VSK00347 |
| Datum odločbe: | 08.11.1995 |
| Področje: | kazensko materialno pravo |
| Institut: | kršitev nedotakljivosti stanovanja |
Jedro
Kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po 1. odst. 152.čl. KZ ni podano če je obdolženec v stanovanje prišel na povabilo solastnice stanovanja pa četudi je to bilo proti volji oškodovanca kot tožilca.Solastnik stanovanja,v danem primeru oškodovanec kot tožilec, ni upravičen omejevati pravice drugega solastnika do sprejemanja obiskov, ki ne segajo iz običajnih okvirov.
Izrek
Pritožba pooblaščenca oškodovanca kot tožilca T. S. se kot neutemeljena zavrne in p o t r d i sodba sodišča prve stopnje.
Obrazložitev
Okrajno sodišče v ... je obdolženega D.M. po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe za nadaljevano kaznivo dejanje kršitve nedotakljivosti stanovanja po 1. odstavku 152. člena Kazenskega zakonika. Po 1. odstavku 96. člena ZKP je odločilo, da bremenijo stroški kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 92. člena ZKP, potrebni izdatki obdolženca in potrebni izdatki ter nagrada njegove zagovornice v znesku 30.431,00 SIT, proračun.
Zoper sodbo se, kot uvodoma navaja, iz vseh pritožbenih razlogov, pritožuje pooblaščenec oškodovanca kot tožilca. Iz obrazložitve pa je videti, da uveljavlja v bistvu le kršitev kazenskega zakona. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni ter obdolženca spozna za krivega in primerno kaznuje.
Pritožba ni utemeljena.
Sodišče prve stopnje pravilno ugotavlja, da v ravnanju obdolženega D.M. ni najti protipravnosti. Obdolženec v stanovanje, katerega solastnika sta K.M. in oškodovanec kot tožilec T.S. ni vstopil neupravičeno, pač pa na povabilo prve. Ko pa je dne 28.12.1994 oškodovanec kot tožilec zahteval od obdolženca, naj zapusti stanovanje, se je K.M. temu uprla in vztrajala, naj obdolženec v stanovanju ostane, saj je njen gost. Obnašanje obdolženca med temi obiski je bilo običajno, česar ne prereka niti pritožnik, le da seveda poudarja, da ga je motilo, ker mu je bilo znano razmerje med svojo nekdanjo partnerico K.M. in obdolžencem. Ugotoviti je, da oškodovanca kot tožilca obdolženčevi obiski niso motili v uporabi stanovanja, pač pa so, kot že povedano, prizadeli njegova čustva.
Tudi po presoji sodišča druge stopnje obdolženčevo ravnanje ne sega v kazenskopravno področje. V 152. členu KZ je varovana nedotakljivost stanovanja oziroma pravica, ki izhaja iz 36. člena Ustave Republike Slovenije. Obdolženec je v stanovanje vsakič prišel na povabilo solastnice K.M., ki je bila upravičena sprejemati obiske, kajti to je v skladu z namenom in naravo stanovanja (4. člen ZTLR). S sklicevanjem na določili 14. in 15. člena ZTLR pritožnik tudi ne more omajati pravilnosti odločitve, ki jo je sprejelo sodišče prve stopnje. Seveda sprejemanja obiskov nikakor ni moč uvrstiti med posle, ki segajo v ali celo presegajo okvir rednega upravljanja in so primeroma navedeni v 4. odstavku 15. člena omenjenega zakona (odtujitev cele stvari, sprememba namena stvari, oddaja cele stvari v zakup, ustanovitev hipoteke na celi stvari, ustanovitev stvarnih služnosti, večja popravila in podobno), in ravno to stori pritožnik, za katere je potrebno soglasje vseh solastnikov. Dasi je oškodovanca kot tožilca po človeški plati moč razumeti, pa je na drugi strani res, da kot solastnik ni bil upravičen omejevati pravice solastnice stanovanja K.M. do sprejemanja obiskov, ki niso segali iz običajnih okvirov. Tudi v obtožbi ni očitka, da bi se obdolženec vedel nedostojno ali kakorkoli nadlegoval oškodovanca kot tožilca v uporabi stanovanja. Celo nasprotno, kolikor je bilo v nastalih razmerah to sploh mogoče, so bili ti obiski diskretni. V obdolženčevem ravnanju zato ni protipravnosti in je odločitev sodišča prve stopnje, ki je obdolženega D.M. po 1. točki 358. člena ZKP oprostilo obtožbe, na mestu. Pritožba pooblaščenca oškodovanca kot tožilca izzveni tedaj kot neutemeljena in jo je bilo kot tako v skladu s 391. členom ZKP potrebno zavrniti in potrditi sodbo sodišča prve stopnje. Glede na to, da je postopek tekel na zahtevo oškodovanca kot tožilca temu ni moč naložiti stroškov pritožbenega postopka, četudi njegov pooblaščenec s pritožbo ni dosegel uspeha.
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
