VSK sklep Kp 55/94
| Sodišče: | Višje sodišče v Kopru |
|---|---|
| Oddelek: | Kazenski oddelek |
| ECLI: | ECLI:SI:VSKP:1994:KP.55.94 |
| Evidenčna številka: | VSK00293 |
| Datum odločbe: | 10.02.1994 |
| Področje: | kazensko procesno pravo |
| Institut: | pooblaščenec - pritožba |
Jedro
Obtoženec v lastni zadevi ne more biti hkrati še pooblaščenec ali zagovornik. Zato je potrebno njegovo pritožbo, ko se je v svojo korist pritožil kot nekakšen ženin pooblaščenec, po 368. členu ZKP kot nedovoljeno zavreči.
Izrek
Pritožba obtoženca se kot nedovoljena zavrže.
Obrazložitev
Predsednik obravnavajočega senata je z izpodbijanim sklepom pritožbo obtoženčeve žene zoper sodbo zavrgel kot prepozno.
Zoper sklep se pritožuje, kot pravi, po pooblastilu svoje žene obtoženi. Prizivnemu sodišču predlaga, da pritožbi ugodi in napadeni sklep razveljavi ali pa dovoli vrnitev v prejšnje stanje in pritožbo, ki jo je zoper prvostopenjsko sodbo vložila njegova žena, obravnava kot pravočasno.
Pritožba ni dovoljena.
Obtoženec navaja, da sklep izpodbija po ženinem pooblastilu, dasiravno takega pooblastila sploh ni priložil.
Drži, da ima po 2. odstavku 360. člena ZKP obtoženčeva žena pravico do pritožbe zoper sodbo sodišča prve stopnje. To pravico je tudi uporabila, vendar pa je to, kot je z izpodbijanim sklepom ugotovilo sodišče prve stopnje, storila prepozno. Zato je prvostopenjsko sodišče njeno pritožbo na podlagi 368. člena ZKP zavrglo ter ji pisni odpravek sklepa vročilo. Zoper ta sklep pa se obdolženčeva žena ni pritožila, pač pa je to storil, kot že povedano, obtoženi. Obtoženec v lastni zadevi ne more biti istočasno še pooblaščenec ali zagovornik. Po 1. odstavku 65. člena ZKP smejo zasebni tožilec, oškodovanec in oškodovanec kot tožilec ter njihovi zakoniti zastopniki izvrševati svoje pravice v postopku tudi po pooblaščencu.
Nikjer torej ni govora, da bi lahko na tak način svoje pravice v postopku izvrševal obtoženčev zakonec. V 3. odstavku 67. člena ZKP pa postava pravi, da sme zagovornika obtožencu najeti med naštetimi tudi njegov zakonec. Vendar pa sme biti zagovornik samo odvetnik, ki ga lahko nadomestuje odvetniški pripravnik. Očitno je, da take pravne izobrazbe obtoženi nima. Upoštevaje povedano se izkaže, da obtoženec, ki kot že rečeno v lastni zadevi ne more biti hkrati še pooblaščenec ali zagovornik, za kaj takega v procesnih določbah ni prav nobene podlage, pravice do pritožbe zoper sklep o zavrženju nima. Zato je bilo potrebno njegovo pritožbo zoper sklep o zavrženju pritožbe njegove žene, na podlagi 368. člena v zvezi s 3. odstavkom 397. člena ZKP kot nedovoljeno zavreči.
Sklicevanje na določila Zakona o kazenskem postopku, ki je v naš pravni red sprejet predpis iz zakonodaje nekdanje zvezne države ima podlago v določilu 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije in 1. odstavka 1. člena Ustavnega zakona za izvedbo ustave Republike Slovenije (Ur.l.RS št. 1/91-I).
Zveza:
Pridruženi dokumenti:*
- Datum zadnje spremembe:
- 23.08.2009
