<< Nazaj na seznam zadetkov
AAAArial|Georgia

 

VSK sklep Cpg 328/93

Sodišče:Višje sodišče v Kopru
Oddelek:Gospodarski oddelek
ECLI:ECLI:SI:VSKP:1993:CPG.328.93
Evidenčna številka:VSK00232
Datum odločbe:25.11.1993
Področje:mednarodno zasebno pravo
Institut:varščina za pravdne stroške

Jedro

Pravni naslednici bivše SFRJ glede sklenjenih mednarodnih pogodb sta tako Republika Slovenija kot Republika Hrvatska. Zato glede na haaško konvencijo o civilnem postopku, ki jo je sklenila bivša SFRJ tudi državljanom Republike Hrvatske pred sodišči v Republiki Sloveniji ni potrebno plačevati varščine za pravdne stroške.

 

Izrek

Pritožbi tožeče stranke se ugodi, sklep sodišča prve stopnje se v delu, v katerem je odločeno o varščini za pravdne stroške, spremeni, tako da se zahteva za položitev varščine zavrne. V ostalem se pritožba tožeče stranke zavrže kot nedovoljena.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje odločilo, da se tožeči stranki naloži, da v roku 15 dni od prejema sklepa položi varščino za pravdne stroške v znesku 50.000,00 SIT v gotovini na račun št.

51400-697-20582 temeljnega sodišča in v istem roku določno postavi tožbeni zahtevek o višini v slovenskem jeziku.

Zoper ta sklep se z neobrazloženo pritožbo pritožuje tožeča stranka.

V pritožbi predvsem meni, da je treba glede jezika uporabljati Zakon o pravdnem postopku, ki je veljal v času začetka postopka. V ostalem pa ponavlja svoje navedbe glede utemeljenosti zahtevka.

Pritožba tožeče stranke je v delu, v katerem napada odločitev o položitvi varščine za pravdne stroške, utemeljena, v ostalem delu pa je nedovoljena.

Izpodbijani sklep sodišča prve stopnje je treba v delu, v katerem je tožeči stranki naloženo, da v roku 15 dni določno postavi tožbeni zahtevek o višini v slovenskem jeziku, šteti kot poziv na popravo tožbe po 1. odstavku 109. člena ZPP. Zoper tak poziv pa ni samostojne pritožbe, ampak je samostojna pritožba šele zoper sklep, s katerim bi sodišče prve stopnje v primeru, ko stranka ne bi ravnala po pozivu, tožbo štelo za umaknjeno ali pa bi jo zavrglo. Zato je pritožba v tem delu nedovoljena in jo je potrebno po 367. členu v zvezi s 381. členom ZPP zavreči.

V delu, v katerem tožeča stranka napada izpodbijani sklep glede položitve varščine za pravdne stroške, pa pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje ta sklep izdalo v nasprotju z določilom 1. točke 1. odstavka 83. člena Zakona o ureditvi kolizije zakonov s predpisi drugih držav v določenih razmerjih. Tožeča stranka je državljan Republike Hrvatske. Bivša SFRJ je ratificirala haaško konvencijo o civilnem postopku iz leta 1954, ki v 17. členu določa, da so države dolžne oprostiti plačila tožniške varščine državljane držav pogodbenic, ki imajo prebivališče v eni od teh držav, kadar nastopajo kot tožniki ali intervenienti pred sodišči katere od držav pogodbenic. Po razpadu SFRJ so pravne naslednice te države vse republike, ki so nastale na ozemlju bivše SFRJ, torej tudi Republika Hrvatska. To pa pomeni, da veže omenjena konvencija tako Republiko Slovenijo kot Republiko Hrvatsko in da torej tudi hrvaški državljani niso dolžni v Republiki Sloveniji pred sodišči plačevati tožniške varščine. Iz navedenih razlogov je pritožbeno sodišče ob ugoditvi pritožbi tožeče stranke izpodbijani sklep spremenilo, tako da je zahtevo za položitev varščine za pravdne stroške zavrnilo.

 


Zveza:

ZUKZ člen 83.

Pridruženi dokumenti:*

*Zadeve, v katerih je sodišče sprejelo vsebinsko enako stališče o procesnih oz. materialnopravnih vprašanjih.
Datum zadnje spremembe:
23.08.2009

Opombe:

P2RvYy00MzUzNg==