VSK sodba Kp 260/93

Jedro

Opis dejanja v katerem je navedeno, da je obdolženec samovoljno zasedel garsonjero in na vhodnih vratih zamenjal ključavnico, ne da bi bilo povedano čigava ta garsonjera sploh je in opredeljena pravica, ki naj bi si jo vzel in za katero naj bi mislil, da mu gre, ne vsebuje vseh zakonskih znakov kaznivega dejanja samovoljnosti po 1. odstavku 233. člena KZS, pa tudi ne kakega drugega kaznivega dejanja. Zato je obdolženca po 1. točki 350. člena ZKP potrebno obtožbe oprostiti.

 

Izrek

Ob reševanju pritožbe obdolženčeve zagovornice se sodba sodišča prve stopnje po uradni dolžnosti spremeni tako, da se obdolženca po 1. točki 350. člena ZKP o p r o s t i o b t o ž b e da si je samovoljno vzel pravico, za katero misli, da mu gre, s tem, da je v večernih urah dne samovoljno zaposedel garsonjero v zadnjem nadstropju stanovanjskega bloka in na vhodnih vratih zamenjal ključavnico, s čimer naj bi storil kaznivo dejanje samovoljnosti po 1. odstavku 233. člena KZS.

Po 3. odstavku 99. člena ZKP je zasebna tožilka dolžna povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 95. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženca, potrebne izdatke in nagrado njegove zagovornice ter plačati še povprečnino odmerjeno na 3.000,00 SIT.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je obdolženega spoznalo za krivega kaznivega dejanja samovoljnosti po 1. odstavku 233. člena KZS. Po 52. členu KZJ je obdolžencu izreklo pogojno obsodbo, v kateri mu je po 1. odstavku 233. člena KZS določilo kazen dveh mesecev zapora, izvršitev pa odložilo za preizkusno dobo dveh let po pravnomočnosti sodbe. Na podlagi 1. odstavka 98. člena ZKP je odločilo, da je obdolženec dolžan povrniti zasebni tožilki stroške kazenskega postopka v znesku 18.450,00 SIT ter povprečnino v znesku 4.000,00 SIT.

Zoper sodbo se je iz vseh pritožbenih razlogov po 363. členu ZKP pritožuje obdolženčeva zagovornica. Sodišču prve stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in izpodbijano sodbo spremeni tako, da obdolženca oprosti obtožbe, podrejeno pa da sodbo razveljavi in zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Ne spuščajoč se v utemeljenost pritožbenih razlogov je bilo sodbo potrebno spremeniti po uradni dolžnosti.

Preizkus grajane odločbe, ki ga je sodišče druge stopnje opravilo na podlagi 2. točke 1. odstavka 364. člena ZKP po uradni dolžnosti je privedel do spoznanja, da je podana kršitev kazenskega zakona po 1. točki 365. člena ZKP na škodo obdolženca. Dejanje, zaradi katerega se obdolženi z zasebno tožbo preganja, tako kot je opisano sploh ni kaznivo dejanje. Na obdolženca leti očitek, da je samovoljno zaposedel garsonjero in na vhodnih vratih zamenjal ključavnico.

Samovoljno ravna tisti, ki ravna po svoji volji ne oziraje se na želje ali zahteve drugih. Besede "zaposesti" slovar slovenskega knjižnega jezika ne pozna, vendar se da razumeti, da naj bi obdolženec z ravnanjem nad garsonjero vzpostavil posest. Vendar pa na drugi strani v izreku sploh ni navedeno, čigavo in katero pravico, za katero je mislil, da mu gre, naj bi si obdolženec vzel. Ker pa tega v izreku tega znaka obdolžencu očitanega kaznivega dejanja ni, je ta tolikanj hiben, da je moč ugotoviti, da opisano dejanje, zaradi katerega se obdolženec preganja, sploh ni kaznivo dejanje. Zato je bilo potrebno po 1. točki 350. člena ZKP po uradni dolžnosti obdolženca obtožbe oprostiti. V skladu s takim izidom pritožbenega postopka je bilo potrebno odločiti, da je zasebna tožilka dolžna povrniti stroške kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 95. člena ZKP, potrebne izdatke obdolženca in potrebne izdatke ter nagrado njegove zagovornice, kar bo odmerjeno s posebnim sklepom ter sodišču plačati povprečnino odmerjeno na 3.000,00 SIT. Prizivno sodišče se je odločilo za tako nizko povprečnino, ker je ugotovilo, da je šlo za enostavno zadevo gledano z zornega kota odločanja pred sodiščem druge stopnje. Odtod je na podlagi 1. odstavka 387. člena ZKP sprejelo odločitev, kot je razvidna iz izreka.

Seveda pa se zato niti ni spuščalo v utemeljenost navedb, ki jih v svoji pritožbi izpostavlja obdolženčeva zagovornica.

Sklicevanje na določila Kazenskega zakona SFRJ in Zakona o kazenskem postopku, ki sta v naš pravni red sprejeta predpisa iz zakonodaje nekdanje zvezne države, ima podlago v 1. odstavku 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. list 1/91/I).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSC sodba Kp 214/2000
• VSK sklep KP 8/95
• VSL sodba I Kp 831/99