VSK sklep Cp 351/93

Jedro

Začasna odredba se izda v zavarovanje točno določene terjatve, zato je prvi pogoj, da upnik izkaže verjetnost terjatve. Če tega v predlogu ne stori, podlage za izdajo začasne odredbe ni.

 

Izrek

Pritožba upnika se kot neutemeljena zavrne in se potrdi sklep sodišča prve stopnje.

 

Obrazložitev

Z izpodbijanim sklepom je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe v gornji zadevi.

Zoper ta sklep je vložil upnik pritožbo po pooblaščencu, v kateri osporava zaključek sodišča prve stopnje, da ni izkazal subjektivne nevarnosti v primeru, če se ne izda začasna odredba. Upnik zatrjuje, da je vložil ta predlog iz razloga, ker je nova stanovanjska zakonodaja bistveno posegla v njegove pravice bivanja kot uporabnika v stanovanju dolžnice. Z dolžnico je namreč sklenil pogodbo o dosmrtnem preživljanju, z njo je prebival v družbenem stanovanju in tako pridobil status uporabnika. Z lastninjenjem stanovanja pa se je njegov status spremenil in je vprašljiva njegova pravna zaščita. Če bi oskrbo dolžnice prevzeli njeni otroci in bi od upnika zahtevali izselitev iz stanovanja, bi prišlo do razveze preživninske pogodbe.

Vsekakor pa bi ob razvezi pogodbe o dosmrtnem preživljanju, bil upravičen do povrnitve vloženih sredstev, v pomoč in oskrbo preživljanke ter v stanovanjski objekt sam. Dolžnik je namreč obnovil v tem stanovanju tlake, omete, zamenjal stavbno pohištvo, vodovodno in električno inštalacijo in podobno. Ker udeleženka nima premoženja in zaradi starosti ter bolezni ni pridobitno sposobna, bi v primeru prodaje stanovanja izgubil zahtevek za povrnitev vlaganj. S stopnjo verjetnosti je torej utemeljil svojo denarno terjatev in nedenarni zahtevek, prav tako nevarnost, da bi bila realizacija terjatve onemogočena, zato meni, da je bil njegov predlog v celoti utemeljen.

Predlaga spremembo sklepa tako, da se njegovemu predlogu ugodi, podrejeno razveljavitev in ponovno obravnavanje zadeve.

Dolžnica je na pritožbo upnikov odgovorila, osporavala pritožbena izvajanja ter predlagala zavrnitev pritožbe.

Pritožba ni utemeljena.

Pritožbeno sodišče ugotavlja, da je sodišče prve stopnje določbe členov 267 in 268 ZIP pravilno uporabilo, ko je zavrnilo predlagano začasno odredbo. Iz navedb v predlogu namreč ni mogoče ugotoviti ali predlaga upnik izdajo začasne odredbe v zavarovanje denarne ali nedenarne terjatve. Zato predlog za izdajo začasne odredbe ni imel podlage v zakonu. Prva predpostavka za izdajo začasne odredbe je, da upnik v predlogu izkaže verjeten obstoj terjatve in to tako pri začasni odredbi v zavarovanje denarne terjatve, kot tudi pri začasni odredbi v zavarovanje nedenarne terjatve. Sodišče v primeru, ko izda začasno odredbo pred začetkom kakšnega drugega postopka naloži upniku, da mora v določenem roku vložiti tožbo, oziroma predlagati kakšen drug postopek, da odredbo opraviči, saj se v sklepu, s katerim se izda začasna odredba, določi tudi koliko časa bo odredba trajala.

Začasna odredba se torej vedno izda v zavarovanje točno določene terjatve. V konkretni zadevi, ko upnik v predlogu ni preciziral kakšno terjatev do dolžnice sploh ima, sodišče prve stopnje ni imelo podlage za izdajo začasne odredbe. Vsa izvajanja pritožbe o tem ali upniku grozi kakšna nevarnost so v tej fazi postopka še neupoštevna, saj bi o drugi predpostavki moralo sodišče zavzeti stališče šele, če bi bil izpolnjen prvi pogoj. Pritožbeno sodišče je iz tega razloga neutemeljeno pritožbo upnika zavrnilo in potrdilo sklep sodišča prve stopnje (2. odstavek 380. člena ZPP v zvezi s členom 14 ZIP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cpg 885/2005
• VSL sklep II Cpg 732/2001
• VSL sklep Cpg 99/94