VSK sklep Cp 341/93

Jedro

Če je že iz tožbenih navedb razvidno, da je zahtevek neutemeljen, tudi pogojev za izdajo začasne odredbe ni.

 

Izrek

Pritožbi se ugodi.

 

Obrazložitev

Z izpodbijano odločbo je sodišče prve stopnje zavrnilo ugovor, ki ga je zoper izdano začasno odredbo vložil v gornji pravdni zadevi tretji toženec.

Tretji toženec je zoper ta sklep vložil po pooblaščencu pritožbo v kateri zatrjuje, da je sodišče prve stopnje bistveno kršilo postopek, ker je začasno odredbo izdalo brez predhodne obravnave. Sicer pa meni, da tudi ni bilo pogojev za izdajo začasne odredbe, saj tretji toženec opravlja adaptacijska dela izključno v svojem pritličnem stanovanju. Kot lastnik stanovanja pa ima tretji toženec pravico popravljati stanovanje. Začasna odredba tudi ne zajema funkcionalnega zemljišča, ampak se nanaša le na pritličje stanovanjske hiše, ki je predmet tega spora, zato pritožnik zatrjuje, da pogojev za izdajo začasne odredbe v konkretni zadevi ni bilo ter pritožbenemu sodišču predlaga spremembo izpodbijanega sklepa tako, da se njegovemu ugovoru ugodi ter začasna odredba razveljavi.

Pritožba je utemeljena.

Ne drži sicer pritožbeni očitek, da je sodišče prve stopnje zagrešilo bistveno kršitev postopka, ker je o predlogu za izdajo začasne odredbe odločilo, ne da bi opravilo narok, saj po 26.čl. ZIP, opravi sodišče narok le kadar tako določa zakon (v določbah, ki urejajo začasne odredbe pa ni izrecno predpisan narok), ali če je to po njegovem mnenju potrebno. Pač pa pritožba utemeljeno opozarja, da ni bilo pogojev za izdajo takšne začasne odredbe, kot jo je izdalo sodišče prve stopnje, ko je tretjemu tožencu prepovedalo nadaljevati z gradbenimi deli, ki jih izvaja v pritličnem stanovanju te stanovanjske hiše. Ker tožnik sam zatrjuje, da je tretji toženec lastnik tega stanovanja, pri tem pa je nesporno, da tožnik ni bil nikoli imetnik stanovanjske pravice na teh prostorih, namreč tožnik aktivno legitimiran za vložitev tožbe na ugotovitev ničnosti prodajne pogodbe glede tega stanovanja ne bo imel. Prvi pogoj za izdajo začasne odredbe pa je verjeten obstoj terjatve, ki torej v konkretni zadevi ni izkazan, zato bi sodišče prve stopnje ob pravilni uporabi 267.čl.ZIP moralo ugovoru tretje tožene stranke ugoditi, začasno odredbo razveljaviti in predlog za izdajo začasne odredbe kot neutemeljen zavrniti. Pritožbeno sodišče je iz teh razlogov moralo utemeljeni pritožbi tretjega toženca ugoditi ter izpodbijani sklep v tem smislu spremeniti (2.odst. 380.čl. ZPP v zv. s čl. 14. ZIP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep II Cp 47/2000
• VSK sklep Cp 539/93
• VSL sklep I Cp 1068/98