VSK sodba Kp 109/93

Jedro

Neprepričljive so navedbe prvostopenjskega sodišča, ko se zgolj zato, ker se pri enakem imenu priimek priče, sicer pakistanskega državljana, zapisan pri zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom in tisti, naveden v obtožbi, razlikuje le v eni črki, zadovolji z ugotovitvijo, da ni dovolj dokazov, da bi navedena priča sploh bila v zajeti skupini in govorila ravno o obravnavanem dogodku.

 

Izrek

Pritožbi javnega tožilca se ugodi in izpodbijana sodba v celoti r a z v e l j a v i ter zadeva vrne sodišču prve stopnje v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je obtožene po 3. točki 350. člena ZKP, tedaj zaradi pomanjkanja dokazov, oprostilo obtožbe, prva dva za kaznivo dejanje prepovedanega prehoda čez državno mejo po 2. odstavku 249. člena KZ SFRJ, slednjega pa pomoči pri storitvi enakega kaznivega dejanja, torej tudi v zvezi s 24. členom KZ SFRJ. Na podlagi 1. odstavka 99. člena ZKP je obtoženca oprostilo povrnitve stroškov kazenskega postopka iz 1. do 5. točke 2. odstavka 95. člena ZKP.

Zoper sodbo se zaradi zmotne ugotovitve dejanskega stanja, tedaj pritožbenega razloga po 3. točki 363. člena v zvezi s 1. odstavkom 366. člena ZKP, pritožuje javni tožilec. Sodišču druge stopnje predlaga, da pritožbi ugodi in napadeno sodbo razveljavi ter zadevo vrne prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Na pritožbo javnega tožilca odgovarja zagovornik tretjeobtoženega .

Odločitev sodišča prve stopnje sprejema kot pravilno in se zavzema, da bi prizivno sodišče pritožbo javnega tožilca kot neutemeljeno zavrnilo in potrdilo grajano sodbo.

Pritožba je utemeljena.

Pritrditi je treba javnemu tožilcu, da je sodišče prve stopnje dejstveno stanje zmotno ugotovilo. Pomislekov o pravilnosti dognanih odločilnih dejstev se tudi pritožbeno sodišče znebiti ne more. Res je, kar pravi pritožnik, da je tretjeobtoženi pred preiskovalnim sodnikom dogajanje zelo natančno opisal, pri čemer pa je pomembno, da se njegove takratne navedbe ujemajo s tistim, kar se je dejansko primerilo. Omenjeni obtoženec je razodel tudi to, da je v zadevi sodeloval na prigovarjanje prvoobtoženega. Dogovorila pa naj bi se, da bo tretjeobtoženi v Republiko Italijo odpeljal kombi in počakal na drugi strani državne meje ter tam prevzel skupino, ki naj bi jo čez državno mejo na nedovoljen način vodil prvoobtoženi . Kot protiuslugo pa brat tretjeobtoženega ne bi plačal ničesar za na tak način izpeljan način prestop državne meje. Pomembno je, da je navedbe tretjeobtoženega, zaslišanega pred preiskovalnim sodnikom, potrdila tudi priča. Slednja je, kot je razvidno iz osebnih podatkov, rojena 13.1.1957 v kraju Moltan v Pakistanu, enake generalije pa je najti za to pričo tudi v spremnem listu za kršitelje mejnega režima ter v zapisniku o zaslišanju pred Občinskim sodnikom za prekrške v ... Dejstvo je tudi, da je bila ta priča ravno v časovnih in krajevnih okoliščinah, zatrjevanih v obtožbi, zajeta v skupini pakistanskih državljanov, ki so na nedovoljen način poskusili prestopiti državno mejo. Od tod so neprepričljive navedbe prvostopenjskega sodišča, ko se zgolj zaradi tega, ker se priimek priče, zapisan pri zaslišanju pred preiskovalnim sodnikom in tisti naveden v obtožbi, razlikuje le v eni črki, zadovolji z ugotovitvijo, da ni dovolj dokazov, da bi navedena priča sploh bila v zajeti skupini, pa tudi ne, da bi govorila ravno o obravnavanem dogodku. Seveda je natančnost pri jemanju osebnih podatkov naravnost zaželena lastnost, vendar pa je na drugi strani res tudi to, da v naših krajih imena in priimki obtožencev in oseb, ki so bili v skupini, niso ravno pogosta, tako da se da to neznatno odstopanje v navedbi priimka te priče razložiti tudi na ta način.

Pristaviti je še, da je popolnoma neživljenjsko, da bi lahko priča, ki je bila prijeta ob nedovoljenem prehodu čez državno mejo, glede na vsebino izpovedi govorila o kakem drugem, ne pa o obravnvanem dogodku. Seveda prepoznava prvoobtoženega, ki jo je na podlagi osebne izkaznice opravil tretji obtoženec, ni v skladu z 233. členom ZKP. Vendar pa ta okoliščina zagotovo ni odločilnega pomena, saj je priča delovanje prvoobtoženega tolikanj natančno opisal, da se je to v celoti skladalo z dejanskim potekom dogodkov, nenazadnje pa tudi s prvotnim zagovorom tretjeobtoženega. Kar pa zadeva navedbe prvostopenjskega sodišča, da člani skupine, zaslišani pred Občinskim sodnikom za prekrške v .. niso povedali, da bi obtožencem morali karkoli plačati za vodenje čez državno mejo in da naj bi to bil še en dokaz v prid obtožencev, pa je potrebno povedati, da v ničemer ne prispeva k utrjevanju prepričanja o pravilnosti sprejete odločitve.

Namreč pakistanski državljani predlagani v postopek pred sodnikom za prekrške so bili zaslišani brez tolmača, njih zaslišanje, če se izzvzame neogibni stavek, da jim je bil zapisnik preveden in da ga kot točnega podpisujejo, pa v večini primerov obsega le en, v najboljšem primeru pa dva stavka. Zato javni tožilec pravilno opozarja, da jih o tem, ali so morali za ilegalen prehod čez državno mejo kaj plačati, nihče niti vprašal ni. V luči povedanega se izkaže, da je dejansko stanje zmotno ugotovljeno in je bilo zato izpodbijano sodbo potrebno razveljaviti v celoti ter zadevo vrniti prvostopenjskemu sodišču v novo sojenje.

Pri ponovni presoji izvedenih dokazov tudi v nakazani luči, bi se namreč prvostopenjsko sodišče utegnilo dokopati do drugačnih dejanskih, nato pa tudi pravnih sklepov.

Pristaviti je še, čeprav javni tožilec tega ne izpodbija, da je tudi odločitev o stroških kazenskega postopka nerazumljiva, saj so bili obtoženci oproščeni obtožbe. S predpostavko, da bi taka sodba obstala, bi moralo biti odločeno, da potrebni izdatki obtožencev ter potrebni izdatki in nagrada njihovih zagovornikov bremenijo sredstva sodišča prve stopnje, ne pa, da so plačila teh stroškov oproščeni.

Sklicevanje na določila Kazenskega zakona SFRJ in Zakona o kazenskem postopku, ki sta v naš pravni red sprejeta predpisa iz zakonodaje nekdanje zvezne države, ima podlago v 1. odstavku 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne ustavne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Uradni list 1/91/I).

 

Datum zadnje spremembe:

17.04.2015

Podobni dokumenti:

• VSC sklep Kp 12/2000
• VSL sodba I Cpg 1367/99
• VSL sklep Kp 1045/93