VSK sklep Kp 96/93

Jedro

Če so najdeni prstni odtisi oziroma odtisi obdolženčeve leve dlani edini dokaz, nesporno pa je, da se je obdolženec nekaj tednov pred storitvijo dejanja mudil v hiši oziroma pri hiši oškodovancev, ker je tam delal, je treba še posebej ugotoviti, po potrebi tudi z izvedencem, koliko časa se obdržijo omenjeni odtisi na določeni podlagi.

 

Izrek

Pritožbi obdolženca se ugodi in sodba sodišča prve stopnje r a z v e l j a v i ter zadeva vrne v novo sojenje.

 

Obrazložitev

Temeljno sodišče v ..., enota v ... je z uvodoma navedeno sodbo spoznalo obdolženca za krivega kaznivega dejanja velike tatvine po 2. v zvezi s 1. odstavkom 166. člena in v zvezi s 1. odstavkom 165. člena KZS. Za to kaznivo dejanje je obdolžencu določilo kazen eno leto zapora, nakar mu je po prvem odstavku 49. člena KZJ - upoštevajoč to kazen in kazen eno leto in en mesec zapora, ki je bila obdolžencu izrečena v postopku neprave obnove postopka Temeljnega sodišča v ..., enote v ... opr. št. Ks ... z dne 14.12.1992 - izreklo enotno kazen dve leti zapora. V to kazen je obdolžencu vštelo že prestani del kazni od 11.7.1992 dalje, po členu 70 KZJ je obdolžencu izreklo varnostni ukrep izgona tujca z ozemlja R Slovenije za dobo štirih let, po členu 98/I ZKP je sodišče odločilo o stroških kazenskega postopka, da jih je dolžan plačati obdolženec, odločilo pa je končno tudi o premoženjskopravnem zahtevku oškodovanke A.

Zoper sodbo sodišča prve stopnje se je pritožil obdolženec, ki v pritožbi ni izrecno navedel pritožbenega razloga, iz njegove vloge pa je razvidno, da se pritožuje predvsem zaradi dejanskega stanja.

Pritožbo je utemeljil z dejstvom, da glavna priča B ni bil vabljen na glavno obravnavo, prav tako pa da ni bil vabljen na glavno obravnavo njegov odvetnik, ki da mu je pripadal po uradni dolžnosti. Obdolženec se je zato smiselno zavzel za ugodno rešitev pritožbe in obenem predlagal, naj ga sodišče obvesti o seji pritožbenega senata.

Pritožba je utemeljena.

Kot je razvidno iz podatkov v spisu (razpravni zapisnik na list. št.

44), je obdolženec dejansko že na glavni obravnavi predlagal, da sodišče zasliši kot pričo B, pri katerem je kritičnega dne delal. Ker sodišče prve stopnje tega ni storilo, obdolženec pa v pritožbi vztraja pri podanem dokaznem predlogu, to kaže na nepopolno ugotovitev dejanskega stanja. Že zaradi tega je tedaj pritožbeno sodišče moralo pritožbi ugoditi, to je izpodbijano sodbo razveljaviti (1. odstavek 385. člena ZKP). Ker obdolženec vztrajno zanika storitev obravnavane tatvine, nesporno pa je ugotovljeno, da je obdolženec nekaj tednov pred predmetnim dejanjem delal pri oškodovancih, bi moralo sodišče prve stopnje po mnenju pritožbenega sodišča bolj natančno ugotoviti, koliko časa je preteklo od takrat, ko je delal pri zakoncih do dneva tatvine (17.6.1992). To zaradi tega, da bo sodišče lahko zanesljivo ugotovilo, če je najdena sled z odtisom dlani leve obdolženčeve roke dejansko lahko nastala na dan storitve obravnavanega dejanja ali pa je morebiti bila na lesenem okvirju kuhinjskega okna pod kljuko še iz časa, ko je obdolženec delal pri B. V tej smeri bo moralo sodišče prve stopnje - po potrebi z izvedencem ustrezne stroke - tudi bolj točno ugotoviti, koliko časa se taka sled - na taki podlagi in v takem okolju - lahko obdrži, saj je ugotovitev v izpodbijani sodbi, da se lahko obdrži le do deset dni, sprejeta izključno na podlagi izpovedbe priče C. Končno bo moralo sodišče ugotoviti, ali sta zakonca, potem ko je mož dnevno odpeljal ženo v službo, navadno oba ostajala zdoma po več časa ali pa se je mož, ki je sicer upokojenec, navadno kmalu vrnil domov; skratka moralo bo ugotoviti, koliko časa je stanovanje oškodovancev po osmi uri zjutraj običajno ostajalo prazno in če je obdolženec, ki je nekaj časa delal pri B, dejansko to vedel.

Glede na povedano, torej ker je dejansko stanje obravnavanega kaznivega dejanja ugotovljeno vsaj nepopolno, je pritožbeno sodišče obdolženčevi pritožbi ugodilo, to je izpodbijano sodbo razveljavilo.

Pri novem sojenju bo moralo sodišče prve stopnje dopolniti dokazni postopek v še nakazani smeri ter nato na podlagi vseh izvedenih dokazov zanesljivo ugotoviti, ali je moč obdolžencu s potrebno gotovostjo pripisati storitev očitanega mu kaznivega dejanja ali ne; pri tem bo moralo upoštevati tudi predmetne razdalje (med stanovanjem B in stanovanjem oškodovancev ter med slednjim stanovanjem in slaščičarno v X, kjer naj bi ... kritičnega jutra videl obdolženca), ki jih je moral obdolženec, če je res storilec predmetne tatvine, očitno opraviti peš.

Kar se tiče pritožbene navedbe, da sodišče na glavno obravnavo ni povabilo odvetnika, pritožbeno sodišče pripominja, da ta ni utemeljena. Glede na zagroženo kazen za tako kaznivo dejanje (do osem let zapora), obdolžencu namreč zagovornik po uradni dolžnosti ne pripada (2. odstavek 70. člena ZKP); lahko pa si ga obdolženec seveda vsak čas med postopkom sam vzame, in to ne glede na izjavo, dano na glavni obravnavi, da se bo zagovarjal sam (razpravni zapisnik na list. št. 39 spisa).

Sklicevanje na predpise SFRJ (ZKP in KZJ) oziroma uporaba teh predpisov je v skladu z določbo 1. odstavka 4. člena Ustavnega zakona za izvedbo temeljne listine o samostojnosti in neodvisnosti Republike Slovenije (Ur. l. RS št. 1/91-I).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sodba I Kp 20/2000
• Sodba I Ips 30/97
• VSL sklep I Cpg 242/99