VSK sklep Cp 891/2007

Jedro

Teža razmer v družini, kazenski postopek zoper tožnika, zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let, kjer je oškodovanka mladoletna M., obremenjujejo odnose mladoletnega otroka s tožnikom, zato je potrebno pri odločanju o stikih jasno ugotoviti ali so ti stiki v korist otroka in ne le, da stiki niso v njegovo škodo.

 

Izrek

s k l e n i l o :

Pritožbi tožene stranke se ugodi, zato se izpodbijani sklep v delu, v kolikor je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog tožene stranke za izdajo začasne odredbe, ki se nanaša na začasno prekinitev stikov tožnika z mladoletno hčerko M. Š. se r a z v e l j a v i   in v tem obsegu zadeva vrača sodišču prve stopnje v ponovno odločanje.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov.

 

Obrazložitev

Sodišče prve stopnje je z izpodbijanim sklepom zavrnilo predlog tožene stranke za izdajo začasne odredbe, s katero zahteva ponovno ureditev stikov tožnika z mladoletno hčerko N., stiki z mladoletno hčerko M. pa naj se začasno prekinejo. Prav tako je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe tožnika, s katero zahteva, da se uredijo stiki z mladoletnima hčerama v Centru za zdravljenje bolezni otrok v Š.

Zoper sklep, s katerim je sodišče prve stopnje zavrnilo predlog za izdajo začasne odredbe za začasno prekinitev stikov tožnika z mladoletno hčerko M. se je pritožila toženka. V pritožbi navaja, da je odločitev sodišča prve stopnje napačna, kajti iz ugotovitev in poročil Centra za zdravljenje bolezni otrok iz Š. je razvidno, da mladoletna M. odklanja obiske očeta in noče imeti z njim stika. To, da je temu tako potrjuje tudi sodišče prve stopnje, ki je med drugim tudi zapisalo, da je mladoletna M. večkrat samoiniciativno izjavila, da si obiskov tožnika ne želi. Iz poročila izhaja, da se mladoletna M. vede do obiskov odklonilno. Prav tako je odklonilna do obiskov babice, to je matere tožnika. Tožena stranka tudi ugotavlja, da so na mladoletno M. sestre v omenjenem zavodu vplivale in pritiskale nanjo, da se stikov z očetom udeleži. Tožena stranka meni, da je sodišče kršilo pravice mladoletne M., določene po Evropski konvenciji o uresničevanju otrokovih pravic. V 3. čl. navedene konvencije so določene procesne pravice otroka in sicer, da ima otrok z zadostno stopnjo razumevanja pravico do obveščenosti in do izražanja lastnega mnenja v postopkih. Otrokove pravice so bile v tem postopku kršene, kajti sodišče prve stopnje je med izbiranjem pravic staršev na eni strani in otrokovih koristi na drugi strani, izbralo prisilne stike mladoletne M. s tožnikom, čemu se otrok upira. Z začasno odredbo, s katero je spremembo tožena stranka želela, je sodišče prve stopnje vzpostavilo stanje prisilnih stikov otroka s tožnikom. Sodišče prve stopnje je v tej zadevi popolnoma prezrlo in niti ne omenja kazenskega postopka, kjer je mladoletna M. potrdila, da je bila zlorabljena od tožnika. Sodišče prve stopnje je neutemeljeno zavrnilo predlog tožene stranke za izdajo začasne odredbe.

Pritožba je utemeljena.

Po presoji pritožbenega sodišča, je sodišče prve stopnje najmanj preuranjeno odločilo, ko je zavrnilo predlog tožene stranke za izdajo začasne odredbe, s katero naj sodišče začasno prekine stike tožnika z mladoletno hčerko M. Po določbi 1. odst. 106. čl. ZZZDR ima otrok pravico do stikov z obema staršema. Oba starša imata pravico do stikov z otrokom. V prvi vrsti je to pravica otroka, kar je sodišče prve stopnje izrecno poudarilo, prav to pa pri svoji odločitvi ni upoštevalo, posebej pa ne, da je namen stikov, da otrok ohrani občutek čustvene povezanosti in medsebojne pripadnosti tudi s tistim od staršev, pri katerem ne živi. Pravica do stikov ni absolutna in neomejena, kajti sodišče lahko pravico do stikov prepove ali omeji, če je to potrebno zaradi varovanja otrokove koristi. Stiki niso v otrokovo korist, če pomenijo psihično obremenitev ali če se z njimi ogroža otrokov telesni ali duševni razvoj. Sodišče lahko odloči, da se stiki izvršujejo pod nadzorstvom tretje osebe ali da se ne izvajajo z osebnimi srečanji in druženjem, ampak na drug način, če sicer ne bi bila zagotovljena otrokova korist. V predmetni zadevi je sodišče prve stopnje ugotovilo odklonilen odnos mladoletne M. do stikov z očetom njeno negativno reakcijo (jok, kričanje, iz nosa se ji je vlila kri), vendar je sledilo mnenju izvedenca, da se stiki nadaljujejo pod nadzorstvom CSD do zaključka predmetnega postopka, čeprav mladoletna M. stike odklanja in se jim upira. Mnenje izvedenca namreč je, da kolikor bi se stiki med tožnikom in mladoletno M. prepovedali, bi ta ostala brez obeh staršev, če bi se toženki v prihodnje kaj zgodilo. Po mnenju pritožbenega sodišča v predlagani začasni odredbi ne gre za prepoved stikov, ampak le za začasno prekinitev teh. Vidik in namen začasne prekinitve, ki je predvsem v tem, da se mladoletna M. umiri in da se na stike pripravi, kar pa izvedenec ni obravnaval, posebej pa se s tem tudi sodišče prve stopnje ni ukvarjalo. Teža razmer v družini, kazenski postopek zoper tožnika, zaradi kaznivega dejanja spolnega napada na osebo mlajšo od 15 let, kjer je oškodovanka mladoletna M., obremenjujejo odnose mladoletnega otroka s tožnikom, zato je potrebno pri odločanju o stikih jasno ugotoviti ali so ti stiki v korist otroka in ne le, da stiki niso v njegovo škodo. Vodilo je torej le korist otroka in to mora sodišče prve stopnje ugotoviti, zato je pritožbeno sodišče pritožbi ugodilo in izpodbijani sklep razveljavilo v delu, ki se nanaša na začasno prekinitev stikov tožnika z mladoletno M.V ponovnem postopku bo moralo sodišče prve stopnje izrecno ugotoviti, ali je v korist otroka, da se stiki tožnika z mladoletno M. nadaljujejo oz. da se ti začasno prekinejo.

Stroški pritožbenega postopka so del nadaljnjih pravdnih stroškov. (3. odst. 165. čl. ZPP).

 

Datum zadnje spremembe:

23.08.2009

Podobni dokumenti:

• VSL sklep IV Cp 1046/2012
• VSL sklep IV Cp 1259/2012
• VSL Sklep IV Cp 1967/2020